Foto zgodbe: Mesto žensk na Krasu

sreda, 1. september 2021

Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale.

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani.

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba.

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka.

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko.

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si)

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa.