Foto zgodbe: Ita Rina

Prikaz objav z oznako Ita Rina. Pokaži vse objave

torek, 24. maj 2022

Bovec - mesto, ki se ne da

Simpatični Bovec je središče istoimenske občine. Velik del bovškega leži v Triglavskem narodnem parku. Čisti zrak in neokrnjena narava, obdana z Julijci, slikovita dolina reke Soče, deželica v Zgornjem Posočju je pravi kraj za zdravo življenje ali pa vsaj za počitnikovanje.

V Bovcu smo zaključili 13. etapo Juliane Trail. Preden se odpravimo na 14. etapo, od Bovca do Loga pod Mangartom pa še foto sprehod po starem jedru. Pravzaprav pa smo v Bovcu tudi prenočili. Prav tam, kjer je počitnikovala tudi naša slavna igralka Ita Rina. V belo-modri bovški hiši, nedaleč od cerkve sv. Urha.

Najstarejši del mesta, Bovec je postal mesto leta 1951, je ob cerkvi sv. Urha. Stoji na majhni vzpetini nad mestom. Območje je v svoji zgodovini trpelo v vojnah, Soška fronta, in v naravnih nesrečah. Potresi jim niso prizanašali. Kljub temu so Bovec in ostala mesta vsakokrat obnovili ali pa so hiše na novo pozidali. Danes je to miren kraj in tako naj tudi ostane.

Bovško je turistično naravnano območje. Za adrenalinsko naravnane so tu brzice Soče. Za tiste malo bolj umirjene pa so pohodne poti skozi zaselke, mimo cvetočih travnikov, ki si jih delijo čebele in bovške ovce, ob potokih in reki Soči ter Koritnici. Ni, da ni. S turističnimi boni, dokler je še čas, ali pa brez njih, priporočam. Posočje je res eden lepših kotičkov Slovenije. 💝

Osrednji trg v Bovcu je Trg golobarskih žrtev. Hiša na levi je Stergulčeva hiša, imenovana po nekdanjih lastnikih. V potresu leta 2004, se je porušila. Občina je odkupila, kar je ostalo in sezidala novo hišo, ki je enaka prejšnji. V pritličju je TIC Bovec. V nadstropju je muzejska zbirka, ki prikazuje življenje na Bovškem v 19. in 20. stoletju. Fotogenična koničasta gora, ki bdi nad Bovcem, je 1563 metrov visoka in se imenuje Svinjak.

Občina Bovec

Kljub vojnam in potresom, ki so v Bovcu poškodovali in porušili večino hiš, je skupnosti uspelo večino obnoviti ali ponovno pozidati, v enakem bovškem slogu.

Mala pasja, ptičarska rita, ki vohlja, po s prodniki tlakovani potki, je bovški Američan "Ganer" 💜

Bovec je turistični kraj s poudarkom na vodnih športih. Odjemalcev se ne manjka, zato so v skoraj vsaki hiši na voljo turistični apartmaji in sobe.

Afriška lilija, na nekem vrtu, v Bovcu 😊

Simpatična bovška hiša z dvema apartmajema na Klancu 2, se imenuje hiša Ita Rine. V njej se je rodil oče prve slovenske igralke in tudi sama je v njej večkrat preživljala počitniške dneve.

Apartma Ita Rina je posvečen prvi slovenski igralki. Ita Rina oziroma Ida Kravanja je v rojstni hiši svojega očeta prebivala vedno, ko je obiskala Bovec.

Bovec, cerkev sv. Urha. Baročno stopnišče je nastalo v 18. stoletju, ko so cerkev povečali in spremenili vhod. V niši, nad glavnim vhodom je kip sv. Urha.

Bovec, cerkev sv. Urha. Ohranjen kamniti gotski portal

Bovec, cerkev sv. Urha. Stari nagrobniki vzidani v cerkveno obzidje

Arhitekturni element iz nekih davnih let

Bovec, cerkev sv. Urha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1720. v baročnem slogu. Leta 1860. je dobila neoromansko podobo. Prva cerkev na tem mestu je bila majhna lesena cerkev, omenja se leta 1192.

Bovec, cerkev sv. Urha. Mogočni glavni oltar je posvečen sv. Urhu. Zgrajen je iz rdečega rombonskega kamna.

Bovec, cerkev sv. Urha. Stranski oltar Matere Božje.

Bovec, cerkev sv. Urha. Freske na stropu so nastale v času popotresne obnove. So delo slikarke Marije Bersan Mašuk.

Znamenitost Bovca so, lepo ohranjena in vzdrževana, korita za vodo. Domačini jim pravijo kašte. Uporabljali so jih za oskrbo s pitno vodo, za napajanje živali in pranje perila. Vodo za domačo uporabo so nosile ženske na glavi, v lesenem škafu, pod katerega so postavile pletene podstavke. Pravijo, da so s svojim tovorom na glavi znale poklepetat tudi uro in več. 😊(informativna tabla)

Na obrobju Bovca stoji čudovita, nadstropna vila, na naslovu Mala vas 112. Danes je v njej hotel Dobra vila. Ob njej je tudi lepo urejen vrt. Nekoč je bila tu mednarodna telefonska centrala.

Bovec. Hotel Mangart in fotogenična gora Svinjak 😊Obrobje Triglavskega narodnega parka.

Bovška ovčka 💜

Lesena skulptura družine v središču Bovca

Bovec. Dve kamniti koriti za vodo ali po bovško kašte.

Strnjen niz nadstropnih bovških hiš, ob glavni ulici v Bovcu

Bovec. Gora Svinjak se kot Valdo prikrade na skoraj vsako fotografijo. 😊

Gotska cerkev Device Marije v Polju je iz prve polovice 16. stoletja. Krasijo jo šilasta, visoka gotska okna s krogovičjem in zvonik na preslico. Ima prezbiterij, ladjo in lopo. V ladji so občasne razstave slikarjev. Cerkvica stoji v bližini kampa v Bovcu.

Gotski prezbiterij cerkve Device Marije v Polju, z zvezdasto rebrastim obokom in visokimi gotskimi okni s krogovičjem

Leseni, banjasti strop ladje v cerkvi Device Marije v Polju

Bovec, cerkev Device Marije v Polju. Ohranjena freska, na slavoločni steni, slikarja Jerneja iz Loke, iz leta 1529.

Dva kropilnika

Zasebne muzejske zbirke, zbirateljev predmetov iz prve svetovne vojne in soške fronte, so občasno odprte za ogled.

Bovec. Nadstropna vila s štirikapno streho, balkonom v glavni osi in elementi secesije, je zgrajena na začetku 20 stoletja

Garni Hotel Bovec, Brdo 1

Zaselek Dvor leži na robu Bovca

Bovec. Spomenik odporniškemu gibanju na primorskem. Postavili so ga konec leta 1999.

Bovec. Detajl spomenika padlim v drugi svetovni vojni. Srečko Kosovel, Integrali

Podobno:

Čudežni Kobarid

Tolmin, od pekla do raja

Most na Soči in slikar Tone Kralj

Vir:

katalogi in zloženke

informativne table

sreda, 1. september 2021

Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale.

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani.

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba.

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka.

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko.

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si)

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa.