Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 

Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 

Vila Mirasasso

Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 

Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.

Botanični vrt krasijo številni kipi

Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.

Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎

Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.

Trg 28. avgusta, Sežana

Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.

Mahorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 

Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mahorčič.

Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič

Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.

Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti

Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo

Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)

Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 

Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad

Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda

Park in palača sodišča iz leta 1892.

Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.

Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.

Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani

V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD

Barvitost slikarke Helene Vurnik

Helena Kottler Vurnik se je rodila na Dunaju, 26. septembra 1882. v bogatejši meščanski družini. Obiskovala je šolo za dekleta in se navdušila za risanje in slikanje. Kljub nasprotovanju družine, se je Helena usmerila v umetnost in obiskovala dekliško meščansko šolo, kasneje pa tudi risarsko šolo in tečaje, ki so bili v tistem času dostopni dekletom. Po zaključku šolanja je dobila štipendijo in se odpravila na umetnostni potep po Italiji. Po vrnitvi se je zaposlila kot ilustratorka pri časopisu.
Helenino življenje se je drastično spremenilo leta 1913, ko je spoznala novopečenega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spoznala sta se, na Dunaju, pri biologu prof. Francu Megušarju, ki je bil rojen v Kamni Gorici. Zanj sta risala različne botanične motive. Istega leta sta se poročila in na začetku leta 1915. zapustila svetovljanski Dunaj ter se preselila v Radovljico, v rojstno hišo Ivana Vurnika, ki stoji še danes.
Helena Vurnik je odtlej ustvarjala umetnine po naročilu cerkve in svojega moža. Skupaj sta ustvarila kapelo v Trstu, njuno prvo skupno naročilo. V Ljubljani stoji njuna palača Zadružne gospodarske banke, ki jo je Helena poslikala od zunaj in znotraj in upravičeno je ena najbolj fotografiranih znamenitosti Ljubljane. Njuno delo se je tako zelo prepletalo, da je včasih nemogoče ugotoviti kaj je kateri ustvaril. Tako je pri mozaikih, mašnih plaščih, baldahinih, praporih.
Mozaike na pročelju ljubljanske cerkve sv. Petra je ustvarila Helena Vurnik. Kot Kristusa je upodobila svojega sina Nika, ki so ga med vojno ubili fašisti. Od izgube sina si ni nikoli povsem opomogla. Umrla je v Radovljici 4. aprila 1962.

Detajl stenske poslikave Zadružne banke, na Miklošičevi ulici, ki jo je poslikala slikarka Helena Vurnik.

Helena Vurnik je lesene pulte, nekdanje Zadružne gospodarske banke okrasila z barvitimi geometrijskimi liki.

Poslikane stene krasijo odprtine s pridihom Orienta.

Slovenska ikonografija, dekle z avbo

Vinska trta, polja ...

Kip Franceta Kralja iz leta 1922.

Notranja in zunanja poslikava Zadružne banke je delo slikarke Helene Vurnik

Vitraj na stropu

Palača na Miklošičevi 8 je bila nekoč banka, danes ima v njej prostore Zemljiška knjiga

Skozi orientalski prehod vodijo spiralne stopnice v prvo nadstropje in v klet

Vitraj na oknu. Stopnišče vodi v stanovanjski del palače

Dr. Janez Evangelist Krek (27.11.1865-8.10.1917), duhovnik, pisatelj, organizator, človek z velikim socialnim čutom. Ustanavljal je hranilnice in posojilnice v katerih so kmetje varčevali in dobili posojilo z nizko obrestno mero. Ustanavljal je tudi delavska društva, Zadrugo za gradnjo stanovanj ... (ognjišče.si) Kip se nahaja v preddverju nekdanje Zadružne banke.

Palača nekdanje Zadružno gospodarske banke je nastala proti koncu secesijskega obdobja. Zgrajena je bila leta 1922. po načrtih slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Poslikava pročelja in notranjosti je delo njegove žene, slikarke Helene Vurnik.

Na Dunaju rojena slikarka Helena Vurnik, se je po poroki z našim arhitektom preselila v Radovljico. Pri svojem slikarskem ustvarjanju je zelo rada uporabljala slovenske nacionalne barve, kot so bela, modra in rdeča. 

Vhod v palačo

Niz secesijsko okrašenih pomolov in banjasto oblikovan napušč. 

Mozaik na pročelju cerkve sv. Petra v Ljubljani. Helena Vurnik je kot Jezusa upodobila kar svojega tragično preminulega sina Nika Vurnika. 

Pročelje cerkve sv. Petra z mozaiki Helene Vurnik. Jezus in evangelisti. 

Freska nad glavnim vhodom v cerkev sv. Petra

Detajl vezenine na baldahinu, po predlogi Ivana Vurnika

Okvirji Križevega pota, v cerkvi sv. Petra, so delo arhitekta Ivana Vurnika

V eni od stranskih kapel je, nekdaj oltarna slika, danes pa očem skrita, velika slika slikarke Helene Vurnik. Na njej je upodobljena Mala Terezija

Barvita orgelska omara in korna ograja sta narejeni po načrtih Ivana Vurnika

Okrogli mozaik delfina nad stranskim vhodom, ki ponazarja vstajenje

Hiša, dom družine Vurnik, na Finžgarjevi ulici v Ljubljani. Visoko pritlična vila z vrtom je zgrajena po načrtih Ivana Vurnika, leta 1922. Leta 1931. so po njegovih načrtih vilo dozidali.

Podobno:

Od Plečnikovih zapornic do ...

Vir: Voden ugled z umetnostnim zgodovinarjem
Helena Vurnik, Slikarka in oblikovalka, Narodna galerija, 2017