Prikaz objav z oznako botanični vrt. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako botanični vrt. Pokaži vse objave

ponedeljek, 6. maj 2019

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Vila Mirasasso
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt krasijo številni kipi
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta, Sežana
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mahorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mahorčič.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Park in palača sodišča iz leta 1892.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD




torek, 18. april 2017

Cat caffe, Prule, Botanični vrt ...

V starem mestnem jedru Ljubljane, ob idiličnem nabrežju Ljubljanice, na Prulah, je konec 18. stoletja, stala vojašnica. Enonadstropna, devetosna hiša, na Hrenovi ulici 19. Stoji še danes. V njej so pred časom uredili simpatično kavarnico za vse ljubitelje mačk in jo poimenovali Cat caffe. Imajo dobre mačke in dobro kavo. 😊
Po mačji kavi pa foto sprehod po nekdanjem ljubljanskem predmestju Žabjak z zanimivimi in lepo obnovljenimi hišami. Od tu je le streljaj do Botaničnega vrta. In, ker je letos Lutrovo leto in dnevi knjige, sem obiskala še Primoža Trubarja in Vuka Stefanovića Karađića. Pa ne danes, par dni nazaj. Danes v Ljubljani dežuje in vrnila se je zima 😏
Devon Rex, maček
Čepim pod stolom in razmišljam v katero naročje naj skočim 😊
Maine Coon, maček
Nina je mačja lepotica, pasme Maine Coon. Kot ves mačji rod, tudi ona rada počiva
Devon Rex, maček
Že ime kavarnice nam pove kdo je glavni v Cat caffe. Je čas sieste in je čas za "čohanje". Kdaj je čas za kaj se odločajo muce 😊
Slovenija
Rožna ulica je nekoč povezovala nabrežje Ljubljanice s potjo na Ljubljanski grad. Danes jo preseka Karlovška cesta. V zgornjem delu Rožne ulice je France Prešeren pisal svojo veliko pesnitev, Sonetni venec.
Slovenija
Žabjak, eden najstarejših predelov Ljubljane. Ime nam pove, kaj je bilo na tem območju. Močvirje
Slovenija
Kamniti portal hiše na Žabjaku.
Slovenija
Razkošna bifora na bolj ali manj razpadajoči hiši na Hrenovi ulici
Slovenija
Hrenova ulica v starem mestnem jedru. Z obeh strani niz nadstropnih hiš. Večina je obnovljenih, vsaj pročelja so 😎
Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s frčadama in secesijskim okrasjem
Slovenija
Kamniti portal z železno mrežo nad vrati, ki malo spominja na zapor. Ni daleč od resnice, kajti v hiši so bile prisilne delavnice, od druge polovice 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vanje so oblasti zapirale potepuhe, berače in podobne prestopnike, z namenom, da jih navadijo na delo in red. (Prisilna delavnica v Ljubljani)
Slovenija
Vinska klet
Slovenija
V drugi polovici 20. stoletja so bile trgovine z lesenimi izložbami kar pogoste
Slovenija
Japonska češnja
narava
Gobe na dvestoletni ljubljanski lipi
narava
Navadni ambrovec (liquidambar styraciflua) - S Amerika. Drevo z nenavadnimi vejami
narava
Čas narcis
narava
Jeglič
raca mlakarica
Raca mlakarica, parček 😍
Slovenija
Neptunov vodnjak na dvorišču SAZU
Ivan Hribar
Spominska plošča z medaljonoma Ivana Hribarja, nekdanjega župana Ljubljane in prvega predsednika Slovenskega lovskega društva in Ivana Lovrenčiča. Plošča je na pročelju vile, na Zupančičevi ulici
Vuk Stefanović Karađić, spomenik
Precej nova pridobitev Ljubljane je kip srbskega jezikoslovca, reformatorja, etnologa, Vuka Stefanovića Karađića. Kip je darilo mesta Beograd in stoji ob srbski pravoslavni cerkvi, nasproti Narodne galerije
Primož Trubar, spomenik
Primož Trubar v cvetju 😎 Spomenik stoji na robu mestnega parka Tivoli že od leta 1910. Kip Primoža Trubarja je delo slovenskega kiparja Franca Bernekerja.


Ljubljanska foto zgodba:

Od Plečnikovih zapornic do Waldorfske šole
 


petek, 26. februar 2016

Festival zvončkov v Ljubljani

Festival zvončkov se odvija v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, od 26. do 28. februarja 2016. Danes smo spoznali zvonček, ki so ga poimenovali Ljubljana. Spoznamo ga po zelenih lisah na konicah cveta. Na svetu obstaja 19 ali 20 vrst zvončkov, v Sloveniji pa raste le ena vrsta. To je navadni mali zvonček, ki ima več kot sto različnih odtenkov in barvnih lis.
Poleg predstavitve zvončka Ljubljana, smo lahko opazovali pri delu spretne klekljarice. V obliki idrijske čipke, so nastajali lepi zvončki. Klekljane zvončke so razstavili tudi v Botaničnem vrtu, v posebnem steklenem paviljonu.
Prireditev je zanimiva in vredna obiska. Podroben program je na spletni strani Botaničnega vrta

botanični vrt Ljubljana
Zvonček Ljubljana spoznamo po zelenih lisah na koncu cveta.
botanični vrt
Zvonček Ljubljana so prvič opisali leta 2008. Je srednje do zgodnja sorta zvončkov. Pri nas cveti februarja in marca.
Slovenija
Stojnici z zvončki in drugim pomladnim cvetjem. 
Slovenija
Botanični vrt je poln cvetočih zvončkov, žafranov in trobentic. Pomlad je pred vrati
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Kavkaški brest
Slovenija
Stekleni paviljon, s klekljanimi zvončki, ob puhasti brezi
Slovenija
V Sloveniji raste samo navadni mali zvonček. Ena vrsta zvončka, v več kot sto različnih verzijah :) Na svetu poznamo 19 ali 20 različnih vrst.
Slovenija
Navadni mali zvonček v naročju ameriške maklure
Slovenija
Klekljani zvonček v razstavnem paviljonu
Slovenija
Klekljan zvonček
Slovenija
Klekljarica pri delu. Podolgovati podstavek za klekljanje mora biti ravno prav trd, da ga lahko prebodejo z buckami, ne da bi se poškodoval načrt za čipko. Napolnjen je z žagovino, po sredini pa je speljana močna palica.
Slovenija
V Botaničnem vrtu so naprodaj pletene kape z motivom zvončka. Trgovina je v preddverju tropskega vrta.
Slovenija
Male platnene vrečke z motivom zvončka
Slovenija
Platnene vrečke z motivom zvončka, od malih, srednjih pa do nakupovalnih. Tudi voščilnice so z motivom zvončka
Slovenija
Ob Festivalu zvončkov so razpisali slikarski in literarni natečaj za otroke. Prejeli so več kot osemsto del.
Slovenija
Tudi porcelan je lep, ko so na njem zvončki
Slovenija
Botanični vrt že dobiva nekaj barve. V rumenem je Nepozebnik ali Hamamelis
Slovenija
Rumeni cvetovi čakajo na sonce, da se razprejo
Slovenija
Beli dren z rdečimi vejami :) 
Slovenija
Ptičja hišica
Slovenija
Več kot dvesto let stara Marmontova lipa (1810), je očitno na zdravljenju. 
Slovenija
Zimska preslica
Slovenija
Pomladanski veliki zvonček ali kronica
Slovenija
Temno škrlatni teloh


Podobno: Palače, narava in živali




Vir: Predstavitev zvončka Ljubljana, dr. Jože Bavcon
Informativne table v Botaničnem vrtu Ljubljana