Prikaz objav z oznako Franc Berneker. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Franc Berneker. Pokaži vse objave

torek, 18. april 2017

Cat caffe, Prule, Botanični vrt ...

V starem mestnem jedru Ljubljane, ob idiličnem nabrežju Ljubljanice, na Prulah, je konec 18. stoletja, stala vojašnica. Enonadstropna, devetosna hiša, na Hrenovi ulici 19. Stoji še danes. V njej so pred časom uredili simpatično kavarnico za vse ljubitelje mačk in jo poimenovali Cat caffe. Imajo dobre mačke in dobro kavo. 😊
Po mačji kavi pa foto sprehod po nekdanjem ljubljanskem predmestju Žabjak z zanimivimi in lepo obnovljenimi hišami. Od tu je le streljaj do Botaničnega vrta. In, ker je letos Lutrovo leto in dnevi knjige, sem obiskala še Primoža Trubarja in Vuka Stefanovića Karađića. Pa ne danes, par dni nazaj. Danes v Ljubljani dežuje in vrnila se je zima 😏
Devon Rex, maček
Čepim pod stolom in razmišljam v katero naročje naj skočim 😊
Maine Coon, maček
Nina je mačja lepotica, pasme Maine Coon. Kot ves mačji rod, tudi ona rada počiva
Devon Rex, maček
Že ime kavarnice nam pove kdo je glavni v Cat caffe. Je čas sieste in je čas za "čohanje". Kdaj je čas za kaj se odločajo muce 😊
Slovenija
Rožna ulica je nekoč povezovala nabrežje Ljubljanice s potjo na Ljubljanski grad. Danes jo preseka Karlovška cesta. V zgornjem delu Rožne ulice je France Prešeren pisal svojo veliko pesnitev, Sonetni venec.
Slovenija
Žabjak, eden najstarejših predelov Ljubljane. Ime nam pove, kaj je bilo na tem območju. Močvirje
Slovenija
Kamniti portal hiše na Žabjaku.
Slovenija
Razkošna bifora na bolj ali manj razpadajoči hiši na Hrenovi ulici
Slovenija
Hrenova ulica v starem mestnem jedru. Z obeh strani niz nadstropnih hiš. Večina je obnovljenih, vsaj pročelja so 😎
Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s frčadama in secesijskim okrasjem
Slovenija
Kamniti portal z železno mrežo nad vrati, ki malo spominja na zapor. Ni daleč od resnice, kajti v hiši so bile prisilne delavnice, od druge polovice 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vanje so oblasti zapirale potepuhe, berače in podobne prestopnike, z namenom, da jih navadijo na delo in red. (Prisilna delavnica v Ljubljani)
Slovenija
Vinska klet
Slovenija
V drugi polovici 20. stoletja so bile trgovine z lesenimi izložbami kar pogoste
Slovenija
Japonska češnja
narava
Gobe na dvestoletni ljubljanski lipi
narava
Navadni ambrovec (liquidambar styraciflua) - S Amerika. Drevo z nenavadnimi vejami
narava
Čas narcis
narava
Jeglič
raca mlakarica
Raca mlakarica, parček 😍
Slovenija
Neptunov vodnjak na dvorišču SAZU
Ivan Hribar
Spominska plošča z medaljonoma Ivana Hribarja, nekdanjega župana Ljubljane in prvega predsednika Slovenskega lovskega društva in Ivana Lovrenčiča. Plošča je na pročelju vile, na Zupančičevi ulici
Vuk Stefanović Karađić, spomenik
Precej nova pridobitev Ljubljane je kip srbskega jezikoslovca, reformatorja, etnologa, Vuka Stefanovića Karađića. Kip je darilo mesta Beograd in stoji ob srbski pravoslavni cerkvi, nasproti Narodne galerije
Primož Trubar, spomenik
Primož Trubar v cvetju 😎 Spomenik stoji na robu mestnega parka Tivoli že od leta 1910. Kip Primoža Trubarja je delo slovenskega kiparja Franca Bernekerja.


Ljubljanska foto zgodba:

Od Plečnikovih zapornic do Waldorfske šole
 


ponedeljek, 18. julij 2016

Kranj, grad in muzejske zbirke

Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.

Slovenija, Gorenjska
Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju.
Slovenija, Gorenjska
Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje.
Slovenija, Gorenjska
Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu)
Slovenija, Gorenjska
Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje
Slovenija, Gorenjska
Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein
Slovenija, Gorenjska
Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo.
Slovenija, Gorenjska
Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme.
Slovenija, Gorenjska
Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino
Slovenija, Gorenjska
Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji.
Slovenija, Gorenjska
Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja
Slovenija, Gorenjska
Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro.
Slovenija, Gorenjska
Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga.
Slovenija, Gorenjska
Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem
Slovenija, Gorenjska
V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom
Slovenija, Gorenjska
Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638.
Slovenija, Gorenjska
Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo


Povezano: Kranj, staro mestno jedro


Vir: voden ogled z muzejskim vodičem
Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008
muzejske zloženke
gorenjski-muzej.si

ponedeljek, 16. marec 2015

Ljubljana, Wolfova ulica

Ljubljanska Wolfova ulica povezuje dva zelo živahna in obljudena trga, Prešernov in Kongresni trg. Nekoč se je imenovala Gledališka ulica, po nemškem gledališču na Kongresnem trgu. Danes je Wolfova ulica zaprta za promet in čudovite hiše in palače lahko občudujemo peš.

Wolfova ulica 4. Kamniti, vhodni portal s čudovito izrezljanimi, lesenimi vrati. Ovalna tabla, na levi strani vrat, nam pove, da je bila tu nekoč gostilna "Pri belem volku", v katero sta zahajal tudi pesnik France Prešeren in pisatelj Josip Jurčič.

Detajl lesenih vrat na Wolfovi 4


Hiša na Wolfovi 6 je bila dom velike Prešernove ljubezni, Primicove Julije. Pri njih je nekaj časa delala Ana Jelovšek, ki je bila mati Prešernovih otrok

Wolfova 10. Secesijska, kovana mreža nad vhodnimi vrati v hodnik, prav tako bogato okrašen, ki povezuje dve vzporedni hiši, med njima pa je majhno dvorišče.

Detajl kovinskih vrat. Na njih je majhna ploščica z napisom: J. Spreitzer Ljubljana Laibach.

Navdušena sem nad temi vrati, ena lepših v Ljubljani

Trinadstropno, večstanovanjsko hišo, s historično fasado, so zgradili leta 1898. Arhitekt in stavbenik je bil Jakob Accetto. (Vir: dediščina.si)

Oražnov dijaški dom, čudovita hiša na Wolfovi 12. Zdravnik Ivan Oražen jo je zapustil ljubljanski medicinski fakulteti, kot dom za študente medicine.

Na koncu Wolfove ulice je bila nekoč pivovarna in gostilna družine Auer. Kot reven dijak, je Ivan Oražen h njim prihajal na brezplačno kosilo, Veliko kasneje pa se je v družino priženil, poročil se je z Evgenijo Auer.

Vhodna veža oziroma hodnik na Wolfovi, ki vodi na majhno dvorišče.

Dr. Ivan Oražen, zdravnik, politik, dobrotnik, je dobil svojo spominsko ploščo, na malem dvorišču, kjer je vidna stanovalcem in radovednim ljubiteljem starih palač. Spominsko ploščo s portretom dobrotnika je izdelal kipar Franc Berneker, okoli leta 1930.

Stara, železna ključavnica na Wolfovi ulici



Ljubljanske foto zgodbe: Ljubljanski Breg