Valvasorjev grad Bogenšperk

Renesančni grad Bogenšperk, stoji na dobrih štiristo metrih visokem griču, v bližini Litije. Obdajata ga park in gozd. Prava idila za grajske poroke, ki so tu na prvem mestu. Tudi gostinstvo je dobro zastopano. Celoten grad pa je spremenjen v muzej, v katerem si lahko ogledamo številne etnološke zbirke in se seznanimo z življenjem in delom najpomembnejšega lastnika gradu, polihistorja in avtorja Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Take sreče kot jo je imel grad Tuštanj, grad Bogenšperk ni imel. Popolnoma so ga izropali. Kar niso odnesli zadnji lastniki Windischgratzi, ki so grad zapustili po kapitulaciji Italije, leta 1943, so razgrabili "dobri ljudje" po vojni. Ostala je samo ogromna Valvasorjeva knjižna omara, ki se je zaradi velikosti ni lotil nihče.

Grad Bogenšperk je postavila plemiška družina Wagen, v začetku 16. stoletja. Imenovali so ga Wagensperg. Tekom desetletij je grad dobil slovensko ime, ljudje so ga poimenovali Bogenšperk. To ime je uporabil tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in tako je še danes.

Grad je od nastanka do danes zamenjal precej lastnikov. Za nas najpomembnejši graščak je bil vsekakor polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je bival na gradu od leta 1672. do 1692, ko je zaradi velikih dolgov moral grad prodati in se preseliti v Krško. Na gradu je ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze s katerimi je opremljena tudi Slava vojvodine Kranjske.

Po drugi svetovni vojni je bila na gradu vojaška bolnišnica. Leta 1949. pa so se, v popolnoma opustošen grad, vselili jezuiti iz samostana sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Leta 1972. se je občina Litija lotila temeljite obnove propadajočega gradu. V njem začnejo prirejati poroke, pridruži se tudi gostinska dejavnost in kasneje muzej. Za vodenje in upravljanje grajskih dejavnosti, leta 1998. ustanovili Javni zavod Bogenšperk. Ko so vse lepo uredili pa je grajski kompleks, leta 2001. prevzela na novo ustanovljena občina, Šmartno pri Litiji.

Grad Bogenšperk je odlična izbira za enodnevni izlet. Mi smo se na našem enodnevnem izletu po Moravški dolini in Zasavju, ustavili kar devetkrat in tako smo že komaj čakali na zadnji postanek v Šmartnem pri Litiji, kjer nas je čakala odlična večerja. 😎

Grb rodbine Valvasor.

Grad Bogenšperk so zgradili na začetku 16. stoletja. 

Janez Vajkard Valvasor (1641. Ljubljana - 1693. Krško). Njegov kip, pred vhodom v grad Bogenšperk, so postavili leta 1991. 

Kamniti kip Neptuna v grajskem parku.

Grad Bogenšperk obdaja gozd in čudovit park

Arkadni hodnik v nadstropju

Pogled z grajskega dvorišča proti izhodu v park

Eden od štirih traktov gradu Bogenšperk s stolpičem z uro

Grajsko dvorišče obdajajo štirje trakti

Najstarejši del gradu Bogenšperk je stolp z vogalnim pomolom na konzolah. Tu je tudi vhod v muzej z bogatimi etnološkimi zbirkami

Gotsko okno in relief Marije z detetom

Danes poročna dvorana, nekoč Valvasorjeva knjižnica. V knjižni omari, ki jo na srečo ni bilo lahko odnesti, kar se je zgodilo z ostalim grajskim pohištvom, je hranil okoli 10.000 knjig iz cele Evrope. 

Grajska kapelica

Lončena peč

Leseni kasetni strop

Poslikan strop v okrogli sobani

Janez Vajkard Valvasor je bil star 31 let, ko je leta 1672. kupil grad Bogenšperk in se vanj naselil s svojo, danes bi rekli mladoletno, ne vem kako se je reklo v njegovih časih, še ne 14-letno ženo Ano Roso Grafenwergovo. Na gradu mu je rodila devet otrok

Pohištvo s katerim je Valvasor opremil grad Bogenšperk, je zadnji lastnik, sredi druge svetovne vojne, naložil na vagon in ga želel odpeljati. Toda karma je bila močnejša, vlak so bombardirali in tako je bilo tudi pohištvo uničeno

Pohištvo, ki danes krasi sobane gradu Bogenšperk, je iz 17. in nam pričara čas, ko je tu bival Valvasor s svojo družino.

Na gradu Bogenšperk hranijo originalno Valvasorjevo knjigo  iz leta 1681. Knjiga z naslovom Theatrum mortis humanae tripartitum je bogato ilustrirana z znamenitimi Valvasorjevimi bakrorezi. Knjiga je razmišljanje o smrti in minljivosti življenja. 

Črnilnik iz 17. stoletja

Valvasorjeva delovna soba. Vanjo je dal vgraditi štiri kamnite stebre, o čemer je pisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Vir: voden ogled gradu
bogensperk.si
Brošura: Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, 2007

Kranj, grad in muzejske zbirke

Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.

Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju.

Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja.

Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje.

Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska

Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu)

Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje

Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein

Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo.

Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme.

Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino

Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913.

Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji.

Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja

Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro.

Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga.

Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem

V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom

Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638.

Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo


Povezano: Kranj, staro mestno jedro

Vir: voden ogled z muzejskim vodičem

Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008

muzejske zloženke

gorenjski-muzej.si

Polhograjska graščina

Polhograjska graščina je najpomembnejši spomenik v občini Polhov Gradec. Omenja se že v 13. stoletju. Današnjo podobo je dobila v 17. stoletju. Graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten, je graščini prizidal čudovito baročno grajsko kapelo. uredil grajski park, postavil razgledni stolp z uro in pred glavni vhod postavil Neptunov vodnjak.
Od leta 1808. do 1858. je v Polhograjski graščini živel grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralov in umetnosti. Danes v graščini domuje Muzej pošte in telekomunikacij. V pritličju so uredili Krajevni muzej, ki hrani zanimive predmete, ki so jih uporabljali ljudje na tem območju.
Vsekakor veliko zanimivega, približno 20 kilometrov oddaljeno od Ljubljane in vredno ogleda.

Polhograjska graščina je današnjo podobo dobila v 17. stoletju, ko je tu gospodaril graščak Mark Antin Kunstel pl. Baumgarten.

Polhograjska graščina in razgledni stolp z uro. Velik minus je, da je med graščino in grajskim parkom speljana kar prometna cesta.

Vhod na dvorišče Polhograjske graščine

Neptunov vodnjak pred glavnim vhodom v Polhograjsko graščino. Originalne kipe hranijo v graščini. 

Vhod v baročno kapelico

Strop, z bogato štukaturo, baročne kapelice v Polhograjski graščini

Tudi stene baročne kapelice so bogato okrašene

Baročna kapelica v Polhograjski graščini je posvečena, zato so v njej možne tudi cerkvene poroke

Stara ključavnica na vratih baročne kapelice

Notranje, leseno stopnišče z oboki

Prostor med stopniščem

V Polhograjski graščini ima svoj dom tudi Krajevni muzej Polhov Gradec. Razstavljeni so izdelki od 4. stoletja pr. Kr. do današnjih dni. Na fotografiji lončene posode za vodo, konec 19. stoletja

Križno obokan strop v kletni sobani. V njej je tudi Krajevni muzej

Pritličje Polhograjske graščine

Pogled na Polhograjsko graščino s tematske poti v nastajanju

V Polhograjski graščini domuje Muzej pošte in telekomunikacij. Lesen voziček, dira, so uporabljali za prevoz manjših paketov, prva polovica 20. stoletja in poštni voz iz 19. stoletja (info tabla muzeja)

Vir: Blagajeva dežela v osrčju Polhograjskega hribovja

Podobno: Ljubljanski grad