Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru
Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen
Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik
Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom
Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore
Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.
 |
| Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju. |
 |
| Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja. |
 |
| Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje. |
 |
| Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska |
 |
| Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu) |
 |
| Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje |
 |
| Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein |
 |
| Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo. |
 |
| Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme. |
 |
| Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino |
 |
| Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913. |
 |
| Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji. |
 |
| Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja |
 |
| Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro. |
 |
| Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga. |
 |
| Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem |
 |
| V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom |
 |
| Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638. |
 |
Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo
Povezano: Kranj, staro mestno jedro
Vir: voden ogled z muzejskim vodičem
Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008
muzejske zloženke
gorenjski-muzej.si
|
