torek, 19. februar 2019

Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Nedaleč stran od Moravč stoji na majhnem griču nad vasjo Tuštanj, grad Tuštanj. Mislim, da je edini grad v Sloveniji, ki zares živi. S tem mislim, da v gradu živijo njegovi lastniki, ki grad obnavljajo in vzdržujejo. Del gradu, v enem od štirih traktov v nadstropju, je namenjen muzejski zbirki starega pohištva, orodja, slik in čudovitih izdelkov iz stekla in porcelana.

Plošča nad vhodnim portalom nam pove, da je bil grad postavljen leta 1490. Grad kot ga vidimo danes je zasluga grofa Franca Bernarda Lichtenberga. Njegova rodbina je imela grad v lasti od leta 1610. do konca 18.stoletja. Takrat preide v last rodbine Škarja. Leta 1847. postane lastnica Maksimilijana Škarja in od tu naprej se zgodovina gradu bere bolj kot pravljica. Maksimilijana je na sosednjem gradu spoznala vrtnarja Luko Pirnata. Bil ji je všeč, vrtnar je zelo dobro obvladal nemščino in tako sta si tudi napisala kar precej pisem. Na srečo se jih je veliko ohranilo, tako da so lahko tudi prihodnji rodovi, z njimi pa tudi vsi ostali, izvedeli za to nenavadno ljubezensko zgodbo. Luka in Maksimilijana sta se poročila in srečno živela, ne do konca svojih dni, temveč nekaj manj kot dvajset let. V tem času je podjetni Luka rešil grad propadanja, zgradil je nove hleve in se ukvarjal z živinorejo in poljedeljstvom. Otrok nista imela. Žena je bila precej starejša od njega.
Po Maksimilijanini smrti, je grad Tuštanj, leta 1873. podedoval njen mož Luka Pirnat. Luka se je kmalu zopet poročil in z drugo žena sta imela dve hčerki. Tako Pirnatov rod živi na gradu Tuštanj vse do današnjih dni in vse kaže, da bo še precej časa tako.

Poleg gradu je obvezen ogled kapele sv. Janeza Nepomuka, ki stoji ob glavnem vhodu v grad. Postaviti jo je dal grof Lichtenberg, okoli leta 1725. pa jo je s freskami iz življenja sv. Janeza Nepomuka, poslikal slovenski slikar in freskant Franc Jelovšek.

Danes na gradu Tuštanj, na čudovitem arkadnem dvorišču, prirejajo grajske poroke in koncerte pa seveda že omenjene vodene oglede muzejske zbirke.

Osrednja Slovenija
Vhod na notranje dvorišče gradu Tuštanj v Moravški dolini.
Osrednja Slovenija
Grba lastnikov gradu Tuštanj in letnica 1490, ko je bil grad zgrajen
Osrednja Slovenija
Grad Tuštanj so zgradili leta 1490. Grof Franc Bernard Lichtenberg, kranjski deželni komisar, je leta 1671. končal z obnovo gradu, ki ga je skoraj v celoti prezidal. Grad ostane v lasti rodbine Lichtenberg vse do leta 1800, ko postane lastnik Ignac Škarja.
Osrednja Slovenija
Sončna ura
Osrednja Slovenija
Z griča, na katerem stoji grad Tuštanj, je lep pogled na okoliške travnike in gozdove
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Grajsko tihožitje 😎
Osrednja Slovenija
Arkadno grajsko dvorišče z arkadnim hodnikom v nadstropju in baročnim vodnjakom. Na arkadnem dvorišču danes potekajo poroke in koncerti.
Osrednja Slovenija
Na gradu Tuštanj se je ohranilo precej originalnega pohištva, ki je danes del muzejske zbirke
Osrednja Slovenija
Predalnik
Osrednja Slovenija
Stara družinska fotografija Pirnatovih, ki so lastniki gradu vse od leta 1873, ko je grad, po svoji ženi grofici Maksimilijani Škarja, podedoval vrtnar Luka Pirnat.
Osrednja Slovenija
Del muzejske zbirke na gradu. Sobane z originalnim lesenim podom, pohištvo, beneška ogledala, slike in fotografije nekdanjih lastnikov gradu
Osrednja Slovenija
Lepo ohranjen klavir s kladivci, ki je predhodnik klavirja kot ga poznamo danes. Imenujejo ga tudi Hammerklavier
Osrednja Slovenija
Baročni lestenec
Osrednja Slovenija
V muzejskem delu gradu Tuštanj si lahko ogledamo zbirko steklenih izdelkov in izdelkov iz porcelana.
Osrednja Slovenija
Na gradu so zelo ponosni na zbirko Napoleonovih krožnikov iz porcelana
Osrednja Slovenija
Komoda z nastavkom
Osrednja Slovenija
Med "grajske" je spadal tudi Maks Pirnat, profesor in pisatelj, ki se je rodil na gradu Tuštanj 24. septembra 1875. Na gradu je živel tudi njegov sin z enakim imenom, ki je bil kipar in grafik.Njegova fotografija visi na steni, na levi strani.
Osrednja Slovenija
Beneško ogledalo
Osrednja Slovenija
Baročni črnilnik in gosje pero
Osrednja Slovenija
Na gradu je ohranjenih kar nekaj čudovitih lončenih peči
Osrednja Slovenija
Lesena skrinja
Osrednja Slovenija
Omara, ki se lahko spremeni v pisalno mizo
Osrednja Slovenija
Leseni pripomoček za prenašanje čebeljih panjev
Nočna omarica
Osrednja Slovenija
Čudoviti baročni šatulji za nakit
Osrednja Slovenija
Kolovrat
Osrednja Slovenija
Baročna miza in stoli
Osrednja Slovenija
Zbirka gospodinjskih pripomočkov, zadaj pa tudi nekaj orožja in orodja
Osrednja Slovenija
Sestri Škarja. Stoji grofica Maksimilijana, ki se je poročila z vrtnarjem Luko
Osrednja Slovenija
Steklenici iz porcelana
Osrednja Slovenija
Slika trpečega Kristusa iz 17. stoletja
Osrednja Slovenija
Škarje s posebno posodico kamor so ujeli čebeljo matico in jo preselili
Osrednja Slovenija
Leseni strop
Osrednja Slovenija
Vrtnar Luka Pirnat in grofica Maksimilijana Scharia tudi Škarja sta si veliko dopisovala. Kar nekaj teh pisem se je ohranilo in tako so Lukovi potomci izvedeli kako je v tistem času prišlo do poroke med vrtnarjem in grofico. Poročila sta se leta 1853. 
Osrednja Slovenija
Lesena skrinjica 
Osrednja Slovenija
Prostor v nadstropju je nekoč služil kot kašča. Danes so ga preuredili v dvorano v kateri potekajo tudi poroke
Osrednja Slovenija
Stara lončena peč v novi poročni dvorani
Osrednja Slovenija
Grajski vrt
Osrednja Slovenija
"Grajske" krave na pašniku 💚
Osrednja Slovenija
Grajski hišni ljubljenček Lumpi v jesenskem dekorju 💛
Osrednja Slovenija
Oltar v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar in freskant Franc Jelovšek, okoli leta 1725.
Osrednja Slovenija
Jelovškova freska: Nepomuka vržejo v reko Vltavo. Janez Nepomuk je bil duhovnik v Pragi. Ker se je uprl češkemu kralju Vaclavu IV, ki je hotel vzeti Cerkev pod svoje okrilje in si prilastiti njeno premoženje, ga je ta dal vreči v reko Vltavo. Pozneje so dodali še legendo, da je bil Nepomuk spovednik kraljice in da ni hotel kralju izdati njenih grehov, zato so ga vrgli v reko. Bolj znana je ta druga legenda. Kip sv. Nepomuka največkrat najdemo na mostovih. (svetniki.org)
Osrednja Slovenija
Oltarna slika v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka je sto let mlajša od Jelovškovih fresk, ki jo obdajajo. Leta 1825. jo je naslikal Leopold Layer, slikar iz Kranja. 
Osrednja Slovenija
Jelovškova freska: Mučenje sv. Janeza Nepomuka
Osrednja Slovenija
Osrednja Jelovškova freska v kupoli, apoteoza oziroma poveličevanje Janeza Nepomuka. Angeli nosijo svetnika v nebo, spremljata ga Kristus in Bog Oče.
Osrednja Slovenija
Nad vhodnimi vrati vzhajajoče sonce in pet zvezdic, ki so tudi atributi sv. Janeza Nepomuka
Osrednja Slovenija
Križev pot v baročni kapeli sv. Janeza Nepomuka je manjši kot tisti, ki jih vidimo v cerkvah. Slike so dimenzije 27 x 20 centimetrov. Bakrorezi so natisnjeni na papir in nalepljeni na steklo. 
Osrednja Slovenija
Klopi v kapeli sv. Janeza Nepomuka
Osrednja Slovenija
Dvorišče pred vhodom v grad Tuštanj in čudovita, okoli 350 let stara, platana
Osrednja Slovenija
Kapela sv. Janeza Nepomuka pred vhodom v grad Tuštanj. Kvadratno kapelo s štirikapno streho je, okoli leta 1725. poslikal slovenski baročni slikar in freskant Franc Jelovšek


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 






Vir: voden ogled
Leon Lavrič, Odsev blišča Moravških gradov, samozaložba, Moravče, 2004
Wikipedia


Ni komentarjev: