Prikaz objav z oznako dimnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako dimnik. Pokaži vse objave

torek, 6. junij 2017

Kobjeglava

Nedaleč stran od Štanjela, dobra dva kilometra, se nahaja še ena kraška idila, vasica Kobjeglava. Mnogi jo poznajo po pršutarni in odličnem pršutu, mi pa smo se bolj osredotočili na sakralno in arhitekturno dediščino kraške vasice.
Staro vaško jedro Kobjeglave krasijo kamnite hiše, ki so strnjene okoli danes baročne cerkve sv. Mihaela z zvonikom oglejskega tipa. Značilno kraško domačijo sestavljajo stanovanjska hiša s skoraj obveznim gankom in gospodarska poslopja, ki obkrožajo borjač (dvorišče), na katerega pridemo skozi kaluno (vhodni portal). Marsikatera domačija ima svojo štirno (vodnjak), tisti, ki je nimajo pa so se z vodo oskrbovali iz komunske štirne (vaški vodnjak), ki so jo vaščani zgradili skupaj in ob kateri so se radi zbirali in družili ter kakšno modro rekli. 😎
Prijazni lepotec iz Kobjeglave. Pasme čistokrvni mešanec, kuža Piko 💜
Slovenija, Primorska
Kraška hiša z majhnimi okni s kamnitim okvirjem in pastirska kamnita hiška, suhozidna
Slovenija, Primorska
Značilna kraška, kamnita pastirska hiška, zatočišče pastirjev pred slabim vremenom
Slovenija, Primorska
Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi z zvonikom oglejskega tipa
Slovenija, Primorska
Pri obnovi cerkve sv. Mihaela so odkrili gotske freske
Slovenija, Primorska
Stranski oltar z Marijinim kipom
Slovenija, Primorska
Poslikava prezbiterija
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Prižnica
Slovenija, Primorska
Poslikan strop ladje s sv. Mihaelom v ospredju
Slovenija, Primorska
Slavoločni obok in prezbiterij
Slovenija, Primorska
Stranski, kamniti oltar s sliko iz 18. stoletja, na kateri je upodobljen papež Silvester ter sv. Peter in sv. Andrej
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Značilnost cerkva na Krasu je tudi kropilnik, ki objema steber
Slovenija, Primorska
Nenavadno je, da na Krasu, v deželi kamna, srečaš lesene kipe, ampak jih 😎
Slovenija, Primorska
Glavni, baročni oltar s sliko sv. Mihaela. Oltar je iz leta 1768.
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portali vodijo na dvorišče, ki je po navadi obkroženo s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji
Slovenija, Primorska
Vodnjak oziroma štirna s kamnitim stopniščem
Slovenija, Primorska
Spomenik NOB na trgu v Kobjeglavi je narejen v obliki kraške hiše, ki jo obkroža nizek zidec in stolpiči z verigo. Na spominskih ploščah so vklesana imena padlih v vojni. Spomenik je bol odkrit leta 1974. Avtor je arhitekt Anton Uršič. (Register NKD)
Slovenija, Primorska
Umetelno izdelan kraški dimnik
Slovenija, Primorska
Kraški suhozid varuje kraški vrt
Slovenska, Primorska
Kapelica Matere Božje
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portal skozi katerega vstopamo na kraško dvorišče. Kraševci bi rekli, skozi kalune vstopamo na kraški borjač. Dvorišče omejuje stanovanjska hiša z gankom in gospodarska poslopja. 
Vaški vodnjak oziroma "komunska štirna" na Goricah. Gradili so ga vsi vaščani, v njem so zajemali vodo tisti, ki niso imeli vodnjaka na lastnem dvorišču. Če je bila suša, so vodnjak zaklenili. Ključ je imel župan, ki je vodo delil družinam glede na njihovo število. Ob vaškem vodnjaku so se ljudje tudi zbirali in družili. (Zgibanka, Pot devetih kalov)


Povezano:





Vir: voden ogled
stanjel.eu

nedelja, 4. junij 2017

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.          
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.

Slovenija
Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609.
Slovenija
Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela
Slovenija
Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD)
Slovenija
Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela.
Slovenija
Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec
Slovenija
Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom
Slovenija
Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik.
Slovenija
Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl
Slovenija
Grb plemiške družine Cobenzl
Slovenija
Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima
Slovenija
Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve.
Slovenija
Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju
Slovenija
Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa.
Slovenija
Pogled na novejši, ravninski del Štanjela
Slovenija
V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti
Slovenija
Baročna krstilnica
Slovenija
Slovenija
Poslikava na stropu ladje
slovenija
Slovenija
Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev
Slovenija
Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska
Slovenija
Poslikan strop v prezbiteriju
Slovenija
Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja
Slovenija
Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, 
Slovenija
Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju
Slovenija
Skrajno levo je železniška postaja Štanjel
Slovenija
Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. 
Slovenija
V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno
Slovenija
Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... 
Slovenija
Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom.
Slovenija
Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". 
Slovenija
Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve
Slovenija
Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. 
Slovenija
Novejši Štanjel
Slovenija
Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje
Slovenija
V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center
Slovenija
Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699.
Slovenija
Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta
Slovenija
Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički

Povezano:





Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987