Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in
cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt
Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.
 |
| Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609. |
 |
| Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela |
 |
| Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD) |
 |
| Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela. |
 |
| Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec |
 |
| Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom |
 |
| Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik. |
 |
| Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl |
 |
| Grb plemiške družine Cobenzl |
 |
| Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima |
 |
| Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve. |
 |
| Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju |
 |
| Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa. |
 |
| Pogled na novejši, ravninski del Štanjela |
 |
| V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti |
 |
| Baročna krstilnica |
 |
| Poslikava na stropu ladje |
 |
| Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev |
 |
| Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska |
 |
| Poslikan strop v prezbiteriju |
 |
| Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja |
 |
| Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, |
 |
| Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju |
 |
| Skrajno levo je železniška postaja Štanjel |
 |
| Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. |
 |
| V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno |
 |
| Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... |
 |
| Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom. |
 |
| Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". |
 |
| Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve |
 |
| Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. |
 |
| Novejši Štanjel |
 |
| Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje |
 |
| V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center |
 |
| Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699. |
 |
| Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta |
 |
| Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički |
Povezano:
Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987
