Gradež pri Turjaku

V nedeljo, 24. aprila 2022. so vaščani Gradeža pri Turjaku, organizirali zanimivo in pestro prireditev Praznovanje pomladi. Vreme je bilo aprilsko, vsakega po malo, a padavin ni bilo prav veliko, zato smo se ob spremstvu domačih pevcev in lokalnega vodiča, odpravili na kratek obhod vasi.

Gradež pri Turjaku se nahaja približno petsto metrov od avtobusne postaje Turjak. Lep sprehod do ene najstarejših vasic v Škocjanskih hribih. Vas spada v občino Velike Lašče, torej tudi v Velikolaško deželo slikovitih zgodb. In staro vaško jedro Gradeža ima slikovite zgodbe, ki jih vaščani zelo radi delijo z obiskovalci. Uspešno ohranjajo svojo kulturno in tehnološko dediščino, skozi številne prireditve, ki jih prirejajo skozi celo leto. Od Praznovanja pomladi do Razstave jaslic v skritih kotičkih Gradeža.

Praznovanje pomladi smo zaključili. Sprehodili smo se skozi sadovnjak, mimo travnikov in njiv ter srečali dva prijazna prijatelja, ponija in kozico. Videli veliko kozolcev, in starih kamnitih hiš in celo vodnjak na čapljo. Zaigrala nam je Papirniška godba na pihala Vevče, zaplesali so člani in članice folklorne skupine iz Žalne in ponos vasi, pevski zborček mladih Krheljčkov, ki so dokaz, da vas ne izumira, temveč z mladimi živi naprej in ohranja svojo kulturno dediščino.

Kot se spodobi za vaško prireditev, tudi tu ni manjkalo stojnic s hrano in pijačo. Lahko smo kupili tudi suho sadje in druge izdelke, ki jih vaščani izdelujejo. Da ne pozabim, tudi razstava slikarskih del je bila. Motivi iz Gradeža in okolice, delo članov in članic Društva likovnikov Ljubljana in domačih ljubiteljskih slikarjev.

Skratka, glejte, da ne zamudite naslednje prireditve. Na njihovi spletni strani so vse napisane. Zelo priporočam. Povezava je na koncu foto zgodbe. 

Ptičja hišica s stožčasto strešico krito s slamo, kot so bile krite prve kamnite hiše v vasi.

Gradež pri Turjaku je vas, ki se je razvila na obeh straneh ceste, ki pelje od Turjaka proti vasici Škocjan. Staro vaško jedro je na levi strani, novejše na desni.

Staro vaško jedro Gradeža se začne pri Marijini kapelici iz leta 1882.

Prireditev Praznovanje pomladi in slikarska razstava Društva likovnikov Ljubljana in ljubiteljskih slikarjev domačinov. Motivi Gradeža in okolice bodo razstavljeni na gradu Turjak od 9. maja 2022.

Psička Rubi, King Charles španjel, varuje razstavljena likovna dela. 💜

Staro vaško jedro Gradeža je polno različnih kozolcev in toplarjev. Tale je najlepši 😊

Nekdaj so se na Gradežu ukvarjali tudi s čebelarstvom. Danes je ostal prazen čebelnjak in leseno obeležje s poslikano dvostransko omarico in leseno dvokapno strešico. Kot nekakšen reklamni pano, da se tu prideluje in prodaja med. Nekoč je bilo .. 😉

Gradež pri Turjaku je ena najstarejših vasi v Škocjanskih hribih. Spada v občino Velike Lašče in deželo slikovitih zgodb, Velikolaško.

Folklorna skupina iz Žalne in Rubi, Cavalier King Charles španjel 

Skladatelj Jakob Jež (23. november 1928. Boštanj - 8. marec 2022.) je bil tudi raziskovalec, zbiralec in velik oboževalec del skladatelja Marija Kogoja. Tudi sam je več desetletij živel in ustvarjal na Gradežu, v hiši s čudovitim razgledom na gradeške travnike, sadovnjak in okoliške hribe.

Sadovnjak na obrobju starega vaškega jedra so posadili leta 1938. Danes ohranjajo stare sorte jabolk in drugega sadja. Ko eno drevo odmre, vaščani posadijo novo drevo, ki je enake sorte kot odmrlo.

Simpatična kozica iz Gradeža 💜

Prijatelja in sostanovalca, poni in kozica 💙

Nekoč so se prevažali s kočijami 😊

Več kot 250 let star Strletov kozolec so nekoč uporabljali tudi za sušenje prosa. Kozolec ima pomični predal, ki so ga za sušenje žit izvlekli na plan, ob slabem vremenu pa zaprli v del za kozolcem, ki je videti kot nekakšna lopa. Prvotno je bil krit s slamo, tramovi in ostali deli so še prvotni.

Pred več desetletij je bila na Gradežu tudi gostilna. Danes je nimajo več, ostala je le sled nekdanje poslikave na pročelju. Ptič z grozdom, znamenje za gostilno.

Koroščeva domačija iz 18. stoletja na Gradežu pri Turjaku. Poleg stanovanjske hiše so imeli gostilno in v zemljo vkopano gostilniško klet, ki je delno obnovljena. Nekdanja gostilna se nadaljuje v gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki. Bilo je nekoč ...

Koroščeva domačija na Gradežu pri Turjaku je ena najstarejših v vasi. Zgrajena sredi 18. stoletja. Nadstropna kašča in sušilnica se drži stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje s svinjaki in hlevi, na drugem koncu je bila že omenjena gostilna s kletjo. Kaščo so kasneje nadzidali in slamnato streho zamenjali s strešniki.

Detajl dekorativnega elementa na pročelju ene od starejših hiš

Lesena kašča in sušilnica je postala drvarnica. V korak s časom. 😊

Gradež pri Turjaku, Praznovanje pomladi. Folklorna skupina iz Žalne in Papirniški pihalni orkester Vevče.

Središče vasi Gradež pri Turjaku. Sredi 20. stoletja je bila tu "vaška luža" pod lipami, kjer so napajali živino. V zimskem času pa so se otroci drsali. 

Sredi starega vaškega jedra je delno ohranjen vodnjak na čapljo.

Sredi starega vaškega jedra stoji hiša z lesenim pročeljem. V njej je počitnikoval in ustvarjal slovenski skladatelj Marij Kogoj (20. september 1892. Trst - 27. februar 1956. Ljubljana). Leta 1919. se je poročil z domačinko Marijo Podlogar, šiviljo in pevko v ljubljanski operi, kjer je Kogoj dobil mesto korepetitorja in dirigenta. V Marijini družinski hiši je ustvaril velik del svojega glasbenega opusa. Imela sta tri otroke. Na Gradežu naj bi ustvaril tudi svojo znano opero Črne maske iz leta 1928. 

Marijina kapelica sredi vasi je iz leta 1935. Občasno služi tudi kot cerkev saj je v vasi nimajo. Najbližja je cerkev sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je bil krščen Primož Trubar

Notranjost Marijine kapelice sredi vasi

Marijina kapelica in obnovljena kamnita hiša, ki je dobila novodobno fasado.

Gradež pri Turjaku. Pritlična hiša s frčado in gospodarskim poslopjem, vse pod isto streho. V tem stilu je bila večina vaških hiš.

Arhitekturni detajl na pročelju stare hiše

Malce "razštelan" toplar 😊

Narava je spomladi najlepša 💜

Gradež pri Turjaku. Sprehajalnih poti je na pretek. Mimo travnikov in njiv, skozi gozd ...

Leseno razpelo z dvema nišama

Detajl lesenega razpela z dvema nišama

Gradež pri Turjaku. Sušilnica sadja je duša vasi. Zgrajena je leta 1938. V njej še danes sušijo ekološko pridelano sadje na stari način. Ohranjena je peč in predali za sušenje sadja. Etnološko in tehnološko dediščino vaščani radi razkažejo obiskovalcem. Še posebno v jesenskem času, ob Prazniku suhega sadja, ko si lahko proces sušenja ogledamo v živo.

Plošča s prikazom bivalnega prostora nekoč. Kot nizka lončena peč na katero so postavili mizo in stole ter se tako greli in opravljali zimska dela, izdelava zobotrebcev in podobno

V bližini avtobusne postaje Turjak pa še zanimiva pritlična zgradba v kateri domuje podružnična osnovna šola Turjak. Zgrajena je bila leta 1901. Pred vhodom sta dva divja kostanja. Zunanjost zgradbe je ohranjena, notranjost so predelali. Prvotno je bila v njej učilnica in stanovanje za učitelja ali učiteljico. 

Velike Lašče in Male Lašče

Grad Turjak

Vir:

- voden ogled vasi

- gradez.si

- informativna tabla

- register NKD

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Naše raziskovanje prelepe Notranjske smo nadaljevali na gradu oziroma dvorcu Snežnik. Stoji ob vznožju istoimenske gore, obdan z gozdovi, za katere Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske iz 17. stoletja pravi, da segajo vse tja do Turčije. Današnja podoba dvorca je iz 19. stoletja, prav tako čudovit park z drevoredi, ki ga obdaja. Na srečo je dvorec preživel vojno vihro pa tudi povojno, ko je iz številnih gradov in dvorcev izginila skoraj vsa oprema. Danes je v dvorcu muzejska zbirka s čudovitim pohištvom, slikami in drobnimi predmeti, ki pripovedujejo zgodbo o življenju plemiških družin, ki so tu občasno bivale.

Okoli dvorca in manjšega jezera je speljana sprehajalna pot, s katere se vidi tudi vhod v jamo Mali Obrh. Tu izvira tudi potok z enakim imenom. Jama ni odprta za obiskovalce. Ob robu parka stojijo gospodarska poslopja, tu so bila tudi stanovanja za vodje gozdarjev. V eni od zgradb je delovala prva slovenska gozdarska šola. Na posestvu so imeli tudi vrtnarijo v kateri so vzgojili Snežniško vrtnico. Po drugi vojni se je skoraj povsem izgubila. Na srečo jo je nekdo našel in v botaničnem vrtu Volčji Potok so jo uspešno razmnožili, tako da danes ponovno krasi grajski park. Gospodarska poslopja so danes bolj ali manj neizkoriščena. Nekoč je bilo tu gostišče, ki je bilo znano po odličnih kremšnitah, baje so bile boljše od tistih slavnih, na Bledu.

Po ogledu dvorca in parka smo se odpravili na pozno kosilo v Žerovnico. To je mala a zelo lepa in slikovita vasica v osrčju Notranjske. Nadstropne hiše so nanizane na obeh straneh ceste, za njimi pa so dvorišča, gospodarska poslopja in širna polja. Vas na eni strani omejuje potok Žerovnščica, na katerem je bilo nekoč kar nekaj mlinov, na drugi strani pa čudovita Herblanova kašča za katero pravijo, da je stara častitljivih štiristo let.

V Žerovnici je poskrbljeno tudi za izletnike. V vasi je turistična kmetija ter gostilna in pizzerija, da o naravi niti ne govorim. Mi smo obiskali slednjo, kjer so nam postregli z odlično hrano, ki je lepo zaokrožila nepozaben izlet po deželi Notranjski.

Grad Snežnik stoji skoraj na koncu Notranjske. Čudoviti grad kot ga vidimo danes je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Grad je obnovila nemška plemiška družina Schonburg-Waldenburg.

Grad Snežnik obkroža velik park v katerem ponovno uspeva lepa Snežniška vrtnica

Snežniška vrtnica je bila vzgojena v snežniški vrtnariji, v drugi polovici 19. stoletja

Jezero ob gradu Snežnik. Okoli gradu je speljana slikovita sprehajalna pot.

Grajski izvir Malega Obrha.  Za kamnitim pročeljem se skriva kraška jama z enakim imenom. Dolga je 305 metrov in globoka 69 metrov. Jama ni odprta za obiskovalce. (katasterjam.si)

Okrogli stolp, s stožčasto streho, skriva polžasto stopnišče.

Grajski park je tudi danes lepo urejen in vzdrževan. 

Kot lastniki prvotnega gradu, ki je bil precej manjši od današnjega lepotca, se omenjajo gospodje Snežniški. Po njih se grad tudi imenuje. Skozi stoletja so se tu vrstile pomembne kranjske plemiške družine: Lamberg, Scheyer, Eggenberg, Auersperg - turjaški grofje, Lichtenberg in zadnja pred nacionalizacijo, Schonburg-Waldenburg. (zloženka grad Snežnik, Narodni muzej Slovenije, 2018)

Kamnita skulptura žabe v parku gradu Snežnik

Ničelni kamen, ki stoji v parku gradu Snežnik, so postavili okoli leta 1910. Označeval je izhodiščno točko snežniških gozdnih poti. 

Štirivrstni lipov drevored so posadili konec 19. stoletja

Gospodarsko poslopje gradu Snežnik je danes bolj prazno. Od leta 1867. do 1875. je na posestvu delovala prva slovenska gozdarska šola

Lovski in polharski muzej

Konec 19. stoletja je ob gradu Snežnik, nastal obsežen kompleks gospodarskih poslopij in stanovanj za gozdarje

Nekdaj obrambni stolp in notranji leseni gank

Vstopimo v notranjost gradu Snežnik. Stara železna vrata imajo še danes vidne sledi sulic in drugega orožja.

Luiza in princ Jurij Schonburg Waldenburg. Zakonca, ki imata velike zasluge za današnji videz gradu Snežnik. Portreta, olje na platnu, sta nastala leta 1910, na podlagi njunih fotografij iz leta 1871.

Grb plemiške družine Schneeberg, ki naj bi bili prvi znani lastniki gradu Snežnik. Po njih je grad dobil ime.

Turška sablja iz časa turških vpadov.

Portreta dveh plemičev v grajski jedilnici

Leseni strop v biljardni sobi, danes je tu poročna dvorana

Portret princa Hermana izdelan leta 1910. Bil je zadnji plemiški lastnik dvorca Snežnik. 

Obokan in poslikan strop v eni od sob

Čudovito pohištvo, ki danes krasi muzejske sobe, je bilo last grajske plemiške družine.

Spalnica z bidermajerskim pohištvom.

Detajl lončene peči 

Del sobe zakrit s poslikanim paravanom je bil rezerviran za "kopalnico"

V drugem nadstropju gradu Snežnik se nahaja Egipčanska soba oziroma salon. Opremljen je s secesijskim pohištvom in okrasjem v duhu takratne "egiptomanije". 

V Egipčanski sobi je čudovita skrinjica, zaradi velikosti bi ji lahko rekli kar skrinja, za nakit. Na pokrovu je bronast kipec plavalke.

Salon z baročnim pohištvom in slika na zidu z motivom kužka.

Ste za partijo šaha? Šahovska mizica je pripravljena

Kamnit tlak v sobani v pritličju, ki je najstarejši del gradu Snežnik

Hladilna skrinja iz konca 19. stoletja in lep šopek snežniških vrtnic

Kamnita Herblanova kašča, stoji pod cerkvijo sv. Pavla, v Žerovnici na Notranjskem. 

Pravi "cuker" med kaščami je čudovita, dobro ohranjena in vzdrževana Herblanova kašča v Žerovnici na Notranjskem. 

Staro vaško jedro Žerovnice na Notranjskem, sestavljajo dve vrsti nadstropnih hiš ob cesti. Zasnovano je bilo sredi 19. stoletja. Za hišami so polja in travniki, Lepa vasica. Vaško jedro zaključuje Herblanova kašča.

Ob stopnišču, ki vodi do potoka Žerovnščica, stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni iz Žerovnice in okolice. Spomenik je pokončna naravna skala. Postavili so ga leta 1959. Zasnovala sta ga arhitekta Anton Bitenc in Alenka Lenarčič.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Vir:
voden ogled gradu Snežnik
stareslike.cerknica.org
sistory.si/Iz zgodovine snežniške graščine