Prikaz objav z oznako Križani. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Križani. Pokaži vse objave

petek, 02. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad




četrtek, 07. september 2017

Zakladi sv. Jurija in mesta Piran

Ob obisku ali dopustovanju v Piranu, zelo priporočam tudi ogled Župnijskega muzeja. Nahaja se pod zakristijo cerkve sv. Jurija. Mali muzej hrani velike zaklade. Sestavljen je iz treh delov. V zakladnici so na ogled liturgični pripomočki, kot je čudovita baročna monštranca, kelihi, procesijski križ, relikvarije ... Še najbolj ponosni so na relikvarij sv. Jurija, v obliki noge kjer je shranjena svetnikova kost in na njegovo srebrno skulpturo, ki jo uporabijo tudi v procesijah.
Pod zakladnico je lapidarij s tranzeno, ki je krasila krstilnico sv. Janeza Krstnika. Med kamnitimi predmeti pa najdemo tudi edinstven lesen model cerkve sv. Jurija iz okoli leta 1590.
Pod cerkveno ladjo se nahaja arheološka jama z žlahtnimi "ruševinami".  Tu so ostanki oziroma zidovi nekdanjih zgradb, ki segajo v čas pred n. št.
Zanimivo muzejsko zbirko in cerkev sv. Jurija, si lahko ogledamo za simboličnih 1,50 €, ki jih uporabijo za obnovo in vzdrževanje piranskih cerkva.
Slovenija, J. Primorska
Baročna monštranca
Slovenija, J. Primorska
Sv. Jurij na konju. Srebrna skulptura iz začetka 18. stoletja, na katero so v muzeju še posebej ponosni. Uporabljajo jo tudi v procesijah.
Slovenija, J. Primorska
Sv. Jurij na konju
Slovenija, J.Primorska
Relikvarij, doprsni kip sv. Jurija z letnico 1700
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij, bogato okrašena noga sv. Jurija. V relikvariju je kost sv. Jurija, tam kjer so odprta vratca.  Umetnina je iz druge polovice 15. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij, noga sv. Jurija še z druge strani
Slovenija, J. Primorska
Detajl procesijskega križa iz začetka 18. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Procesijski križ v vsej svoji lepoti, začetek 18. stoletja
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Relikvarij ogrinjala Blažene device Marije iz 19. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Baročna procesijska svetilka oziroma fanal (detajl) iz 17. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij iz druge polovice 15. stoletja in kelih
Slovenija, J. Primorska
Prehod v prostor, ki mu pravim "žlahtne ruševine" 😎
Slovenija, J. Primorska
"Žlahtne ruševine" Prostor se nahaja pod cerkveno ladjo. V njem so ostanki zidov tudi iz rimskih časov, 1. in 2. st.pr.n.št.
Slovenija, J. Primorska
Ohranjena in restavrirana lesena maketa župnijske cerkve sv. Jurija iz 16. stoletja
Slovenija, J. Primorska
V lapidariju Župnijskega muzeja je shranjena originalna srednjeveška tranzena iz 12. stoletja, ki je krasila krstilnico sv. Janeza Krstnika. Danes je na krstilnici kopija. Kamnito mrežo so uporabljali za zapiranje okenskih odprtin. 
Slovenija, J. Primorska
Kamnito korito iz 15. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Kamnite stopnice, po katerih se spustimo v lapidarij, ki je pod zakristijo in muzejem, je ohranjen vklesan motiv iz narave.
Slovenija, J. Primorska
Baročni svečnik in grb neznanega veljaka. Svečnik je danes posodobljen in je postal stenska luč 😎
Slovenija, J. Primorska
Baročni okvir
Slovenija, J. Primorska
Tudi lesena stola nista ravno rosno mlada 😉
Slovenija, J. Primorska
Angela nad vhodom v zakristijo župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu
Slovenija, J. Primorska
Baročni okvir
Slovenija, J. Primorska
Križani iz Pirana, začetek 14. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska
Po ogledu Župnijskega muzeja še pogled na Piran in morje, nato pa obvezno pokukat še v krstilnico sv. Janeza Krstnika. 😊
Slovenija, J. Primorska
Trenutno lahko v krstilnici sv. Janeza Krstnika, občudujemo motiv iz Bele krajine. Sliko, z naslovom Beli veter, je ustvarila slikarka Joni Zakonjšek
Slovenija, J. Primorska
Pieta
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska


Povezano:



Vir: zupnija-piran.si
zapisi ob eksponatih