Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Stranski oltar sv. Blaža

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Kapela, poslikan obok

Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Kamnoseški okras na stranskem portalu

Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Kupola kapele poslikana s svetniki 

Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Sv. Jožef z Jezuščkom

Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Baročna krstilnica in del Križanega 

Del nagrobnika 

Nekoč župnišče, danes vrtec 

Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

informacijske table v obeh cerkvah

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Stranski portal cerkve sv. Jožefa

Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.

Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa

Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 

Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 

Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 

Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado

Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 

Dvoriščna stran jezuitskega samostana

Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora

Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom

Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"

Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa

Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom

Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.

Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra

Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami

Razgibana stranska fasada cerkve

Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.

Plečnikova stola v prezbiteriju

Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži

Stranska niša

Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.

Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 

Obokan strop

Spovednica

Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju

Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži

Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti

Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 

Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad

Vir: ignacijevdom.si