Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Stranski oltar sv. Blaža

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Kapela, poslikan obok

Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Kamnoseški okras na stranskem portalu

Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Kupola kapele poslikana s svetniki 

Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Sv. Jožef z Jezuščkom

Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Baročna krstilnica in del Križanega 

Del nagrobnika 

Nekoč župnišče, danes vrtec 

Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

informacijske table v obeh cerkvah

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad

Odpravili smo se na enodnevni izlet po Sloveniji. Bolj natančno v Zadrečko dolino, na Štajersko. Zadrečka dolina je pokrajina ob reki Dreti. Začne se tik pod prelazom Črnivec, kjer izvira reka Dreta, sega pa do Nazarij, kjer se ob gradu Vrbovec reka Dreta izliva v Savinjo.

Pokrajina je slikovita in polna naravnih ter kulturnih znamenitosti. Kar nekaj smo jih obiskali in občudovali tudi mi. Če ne štejem postanka za kavo, v gostišču 902, na prav tako visokem prelazu Črnivec, je bila naša prva postaja romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.

Ker obstaja foto zgodba o Mariji Zvezdi iz enega prejšnjih izletov, se bom ustavila v Gornjem Gradu. Kljub temu, da kraj nima statusa mesta pa je središče istoimenske občine. Obiskali smo baročno katedralo sv. Mohorja in Fortunata, si ogledali delček nekdaj mogočnega dvorca ljubljanskih škofov in etnografski muzej v enem od lepo ohranjenem in obnovljenem obrambnem stolpu. Katedrala se ponaša z oltarnimi slikami, ki jih je naslikal znameniti Martin Johann Schmidt iz Kremsa ali krajše Kremserschmidt. Oltarna slika v prezbiteriju je delo njegovega učenca Leopolda Layerja iz Kranja. V katedrali najdemo tudi slike češkega slikarja Pavla Kunla, ki je živel v Ljubljani. Nenavaden in razkošen Božji grob in poslikavo prezbiterija pripisujejo znanima slikarjema iz Furlanije, to sta Tomaž Fantoni in Jakob Brollo. Pod korom je na ogled postavljeno kar nekaj reliefnih nagrobnih plošč, z podobami ljubljanskih škofov. Galerija v malem, vredna ogleda.

Še kratek, samostojni ogled starega trškega jedra in trških domačij ob reki Dreti. Krajanke in krajani so okenske police napolnili s pisanim cvetje. Prav tako krasijo rože tudi ograjo mostu čez reko Dreto. Zelo lepo in zelo pohvalno. A mi smo se odpeljali naprej ob reki po nova odkritja. 😊

Prvi del foto zgodbe iz Zadrečke doline.

Gostilna na Črnivcu. Tu poteka naravna meja med Gorenjsko in Štajersko pokrajino

Črnivec. Lepota narave na 902 metrih nad morjem 😍

Nova Štifta in romarska cerkev Marije Zvezde

Božji grob v Novi Štifti je kopija tistega v svetem mestu Jeruzalemu. Kapela s polkrožnim zaključkom je iz prve polovice 17. stoletja.

Vhod s kamnitim stopniščem

Grb na pročelju nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu

Nekdaj obrambni stolp in glavni vhod na utrjeno dvorišče samostana. Danes je v njem muzej z etnografsko zbirko in galerija Štekl.

Gornji Grad v naročju Menine planine.

Od leta 1140. benediktinski samostan. Leta 1461. Friderik III. ustanovi ljubljansko nadškofijo, ki postane lastnica celotnega kompleksa. Dvorec je stoletja služi kot rezidenca ljubljanskih škofov. Danes je v njem nekaj "ne-škofovskih" najemnikov

Okrogli obrambni stolp iz leta 1517. Takrat so postavili tudi obrambni zid, ki je varoval dvorec in cerkev. Danes je ohranjen samo del škofijskega dvorca. Do konca druge svetovne vojne je dvorec obkrožal notranje dvorišče.

Današnja baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je nastala v 18. stoletju.

Glavni vhod v katedralo sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu

Kamniti, ovalni vodnjak s piramidnim nastavkom in moškima glavama so postavili leta 1843.

Dvoriščna stran škofijskega dvorca. Samo južno krilo je ostalo od nekdaj mogočnega dvorca, ki je obkrožal notranje dvorišče

Kamniti oltar iz stare cerkve sv. Andreja, izdelan okoli leta 1527.

Notranjost baročne katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu

Stranski baročni oltar z oltarno sliko Marije Brezmadežne. Slika je delo češkega slikarja Pavla Kunla. Leta 1844. se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl 5. junija 1871.

Baročna prižnica

Oltarna slika Jezusov vnebohod, stranski baročni oltar. Slikar Martin Johann Schmidt, znan tudi po imenu Kremserschmidt (1718-1801)

Katedrala v Gornjem Gradu ima edinstven Božji grob. Leseno stebrišče z oboki in pilastri, v središču, pod kupolo pa je v grob položen Kristusov kip. Božji grob je nastal leta 1863. kar nam pove napis na vhodnim lokom. Na lesu so naslikani prizori iz Jezusovega življenja. Avtorstvo so pripisali slikarjema iz Humina v današnji Italiji. To sta Tomaž Fantoni in Jakob Brollo

Orgle z orgelsko omaro, v stilu grškega templja, so izdelali leta 1847.

Križani na lesenem razpelu

Leta 1863. je nastala poslikava oboka v prezbiteriju. Na vrhu je freska sv. Trojice. Sv. Ciril in Metod. Jezus, ki blagoslavlja otroke ... Tudi to poslikavo pripisujejo Jakobu Brollu in Tomažu Fantoniju.

Glavni oltar s tabernakljem in oltarno sliko Matere Božje s sv. Mohorjem in Fortunatom. Slika je delo Leopolda Layerja iz Kranja

Baročna lesena korna klop v prezbiteriju

Kupola

Kremserschmidt, Rojstvo. Oltarna slika v stranskem oltarju

Martin Johann Schmidt - Kremserschmidt, oltarna slika, Vnebohod. 

Martin Johann Schmidt - Kremserschmidt, oltarna slika, Vstajenje

Pavel Kunl, oltarna slika, sv. Jožef z detetom

Spodnji del krstilnice je iz leta 1609. zgornji del je precej mlajši

Kamnita nagrobna plošča z reliefom Janeza Kacijanarja iz leta 1538. Bil je cesarski poveljnik v bojih proti Turkom

Kamnita nagrobna plošča z reliefom Krištofa Ravbarja, drugega ljubljanskega škofa (1488-1536)

Tretji ljubljanski škof Franc Kacijanar (1536-1543)

Levo: prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg (1463-1488)
Desno: četrti ljubljanski škof Urban Tekstor (1543-1558)

V gotski odprtini zvonika je manjši lapidarij. Tu hranijo dele kapitelov, ki so nekoč krasili samostanski križni hodnik.

Bifora in kamnita plošča z latinskim napisom

Kupola in prezbiterij, katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, še z zunanje strani

Gornji Grad, Attemsov trg 23, detajl in osrednji del dvonadstropne secesijske palače. Vrh krasi volutasto strešno čelo. Zgrajena je bila leta 1904. kot hranilnica. Danes v njej domujejo različna društva.

Gornji Grad, most čez reko Dreto in pokopališka cerkev sv. Marije Magdalene

Gornji Grad in reka Dreta. Most čez Dreto krasijo pelargonije. Zelo lepo 💚

Gornji Grad, Tlaka 30, mogočna trška hiša iz sredine 19. stoletja. Na kamnitem portalu je letnica 1854

Gornji Grad je središče istoimenske občine. 

Gornji Grad, na začetku Kocbekove ulice stoji nadstropna hiša s čudovitim zaprtim lesenim gankom. 

Gornji Grad, domačija Tlaka 32, nadstropna hiša z letnico 1894. Na domačiji je bila nekoč trgovina, sušilnica sadja in pekarna.

Lep portal iz tufa nosi letnico 1894 in inicialki MM

Gospodarsko poslopje

V idiličnem gozdu, na robu Gornjega Grada, stoji nič kaj idilična zadeva. Vislice. Na plošči je letnica 1782. Viri pravijo, da so vislice postavili že prej. Postavili so jih škofje, ki so že leta 1470. dobili pravico kazenskega sodišča za celotno škofijo. Na srečo pa na vislicah ni nihče izgubil svojega življenja. 😎

Enodnevni izlet po Sloveniji, Zadrečka dolina (2.del):

V Nazarje, h klarisam

Vir:
voden ogled
Petek Martina in Sara Bastl, Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, Salve, 2012
Mavrič Edi - Savinjčan, Gornjegrajsko in njegov čas
Register NKD, Ministrstvo za kulturo