Prikaz objav z oznako Jožef Holzinger. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jožef Holzinger. Pokaži vse objave

torek, 28. julij 2020

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Slovenija, Štajerska
Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana
Slovenija, Štajerska
Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot
Slovenija, Štajerska
Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Poslikava oboka
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja
slovenija, Štajerska
Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri
Slovenija, Štajerska
Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.
Slovenija, Štajerska
Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Štajerska
Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa
Slovenija, Štajerska
Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.



Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

sobota, 19. avgust 2017

Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.
Slovenija, Štajerska
Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.
Slovenija, Štajerska
Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 
Slovenija, Štajerska
Marija Rožnovenska
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar Marije Lurške. 
Slovenija, Štajerska
Stare freske iz 14 stoletja
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 
Slovenija, Štajerska
Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Svečnika
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.
Slovenija, Štajerska
Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica
Slovenija, Štajerska
Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.
Slovenija, Štajerska
Romanska glava v spodnjem delu zvonika
Slovenija, Štajerska
Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji
Slovenija, Štajerska
Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji
Slovenija, Štajerska
Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja
Slovenija, Štajerska
Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.
Slovenija, Štajerska
Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah
Slovenija, Štajerska
Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.
Slovenija, Štajerska
Freska "Samson in lev"
Slovenija, Štajerska
Freska "Samson premaga Goljata"
Slovenija, Štajerska
Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.
Slovenija, Štajerska
Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 


Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec


Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer




Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010