Prikaz objav z oznako samostan. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako samostan. Pokaži vse objave

torek, 28. julij 2020

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Slovenija, Štajerska
Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana
Slovenija, Štajerska
Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot
Slovenija, Štajerska
Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Poslikava oboka
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja
slovenija, Štajerska
Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri
Slovenija, Štajerska
Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.
Slovenija, Štajerska
Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Štajerska
Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa
Slovenija, Štajerska
Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.



Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

ponedeljek, 11. maj 2020

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Slovenija, Dolenjska
Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja
Slovenija, Dolenjska
Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja
Slovenija, Dolenjska
Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.
Slovenija, Dolenjska
Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča
Slovenija, Dolenjska
Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav
Slovenija, Dolenjska
Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932
Slovenija, Dolenjska
Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.
Slovenija, Dolenjska
Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa
Slovenija, Dolenjska
Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici
Slovenija, Dolenjska
Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici
Slovenija, Dolenjska
Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja
Slovenija, Dolenjska
Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve
Slovenija, Dolenjska
Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja
Slovenija, Dolenjska
Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932
Slovenija, Dolenjska
Čebelnjak z lastnim vrtom 
Slovenija, Dolenjska
Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.
Slovenija, Dolenjska
Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina
Slovenija, Dolenjska
Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije
Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.
Slovenija, Dolenjska
Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje
Slovenija, Dolenjska
France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.
Slovenija, Dolenjska
Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...
Slovenija, Dolenjska
Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske


Vir: voden ogled
Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.
galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog


petek, 30. junij 2017

Kostanjevica pri Novi Gorici

Na manjši vzpetini imenovani Kostanjevica, med Staro in Novo Gorico, stoji cerkev z mogočnim frančiškanskim samostanom in knjižnico. V njej lahko vidimo znamenito slovnico iz leta 1584, Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, slovenski protestant in jezikoslovec. Knjiga ima tudi lastnoročno posvetilo in podpis pisca.
Baročna cerkev Marijinega oznanjenja je ohranila precej poslikav in štukatur. Ima zanimiv in nenavaden tloris. Osrednjo ladjo in prezbiterij obkroža hodnik s stranskimi oltarji. V kleti, pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja, Karla X. Ob njem je tudi nekaj družinskih članov. Posebna zgodba je dišeč rožni vrt, v katerem raste okoli 60 vrst vrtnic burbonk. Rdeče ne bomo našli, paleta barv pa obsega od bele do temno roza. Najbolj dišeč in cvetoč je vrt v mesecu maju, toda tudi konec junija se je v vsej svoji lepoti razkazovalo kar precej cvetov.
Kot pravi skrbnica samostanske knjižnice, ne vem zakaj vsi "rinejo" v Francijo, če imamo vse tukaj. Od francoskega kralja do vrtnic burbonk, na bližnjem Krasu pa polja sivke, kot v Provansi pa še odličen Festival sivke imamo. Tudi jaz ne vem zakaj "rinemo" v Francijo 😊
Slovenija, Promorska
Dišeče vrtnice burbonke rastejo v delu samostanskega vrta. Kar 60 različnih je, od belih do temno roza. 
Slovenija, Primorska
Krstilnica mojstra Jožeta Plečnika
Slovenija, Primorska
Daritveni oltar v prezbiteriju je izdelan v drugi polovici 20. stoletja, ko so prenavljali cerkev. Izdelan je iz kovanega železa. Črna plošča je nagrobna plošča Burbonov. Pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. in nekaj članov njegove družine.
Slovenija, Primorska
Strop prezbiterija je bogat s štukaturami in poslikavami.
Slovenija, Primorska
Glavni oltar z Marijo Kostanjeviško. V naročju ima Jezusa, za njima pa je drevo kostanj, po katerem je kraj dobil ime. Danes je tu kostanjev bolj malo. 
Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska
Del freske, Darovanje Device Marije, iz leta 1884. ima kamniti okvir z bogato štukaturo. Fresko je naslikal slikar Leonardo Rigo. 
Slovenija, Primorska
Na slavoločni steni je upodobljena kraljica Marija Kostanjeviška kot Tolažnica žalostnih. Tudi ta freska je delo Leonarda Riga, ki jo je naslikal med leti 1884. do 1886. 
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega v levem hodniku.
Slovenija, Primorska
Poslikana luneta v kapeli karmelske Marije
Slovenija, Primorska
Na koncu desnega hodnika je oltar karmelske Marije. Edina sled, da so bili v kostanjeviškem samostanu prvotno karmeličani. Danes so v njem frančiškani.
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu ladje prikazuje Marijino kronanje
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu je obdana z medaljoni, štukaturami, vse pa so tudi neskromno pozlatili
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Na oltarni mizi je slika svetogorske Marije. Natančna kopija svetogorske slike je delo slikarja Mirka Šubica, iz leta 1951.
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Terezije
Slovenija, Primorska
Tlakovanje cerkvene ladje je iz 17. stoletja
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Jožefa
Slovenija, Primorska
Grobnica Burbonov je točno pod prezbiterijem. V kamnitih krstah počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836), ki je v Gorico prišel iz Prage, kjer je razsajala kolera. Bival je pri grofu Coronini, vendar je zbolel za kolero in po 17-ih dneh umrl. V grobnici je tudi njegov najstarejši sin Ludvik XIX. pa žena, vnukinja Marije Terezije, Marija Terezija Charlota (1778-1851) ...
Slovenija, Primorska
Hodnik, ki vodi do grobnice Burbonov je pod prehodom cerkvene ladje
Slovenija, Primorska
Vhod v grobnico zadnjega francoskega kralja in njegove družine
Gorizia
Pogled na italijansko Gorico
Slovenija, Primorska
Frančiškanski samostan z rožnim in zelenjavnim vrtom 
Slovenija, Primorska
Na terasastem samostanskem travniku se pasejo samostanske kravice 😊
Slovenija, Primorska
V samostanski knjižnici hranijo slovnico Adama Bohoriča, Zimske urice, 1584, z njegovim posvetilom.
Slovenija, Primorska
Rožni vrt
Slovenija, Primorska
Železniška postaja Nova Gorica in Sabotin z napisom Tito
Slovenija, Primorska
Navaden oleander
Slovenija, Primorska
Nova Gorica


Podobno:

Kostanjevica na Krki



Vir: Marjan Brecelj, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, izdal in založil Frančiškanski samostan na Kostanjevici, 1989
samostan-kostanjevica.si