Po strunjanskih gričih

Indijansko poletje, ki nas letos osrečuje v Sloveniji, kar kliče po slikovitih jesenskih sprehodih in pohodih. Treba je izkoristiti vsak tak dan. Moj namen je bil sprehod iz Strunjana do Belvederja nad Izolo. Malo sem zašla. Vsaka pot me je pripeljala do hiše kjer se je tudi konča. Malo je manjkalo pa bi obiskala še našega pevskega zvezdnika Jana Plestenjaka. 😊 Nič hudega, tudi "zgrešena " pot je slikovita pa še prijazno vižlo sem srečala, kar je zame vedno v veliko veselje.

Pot po strunjanskih gričih sem nadaljevala do razgledne peš poti na Mesečev zaliv. Pri kamnitem križu sem zavila proti župnijski cerkvi Marijinega prikazanja. Enoladijska, dvoranska cerkev z baročno opremo in slikami velikega formata, ki prikazujejo Marijino življenje od rojstva do vnebovzetja. 

Mimo frančiškanskega samostana, del je spremenjen v Pastoralni dom, sem se sprehodila do Stjuže in avtobusne postaje. Približno sedem kilometrov lepote, miru in čistega užitka. Kam gremo jutri 😇

Krajinski park Strunjan, Stjuža, čaplje in race

Enoredni drevored pinij

Strunjanski nasadi, kaki oljke ...

Jagodičnica 

Strunjan, pogled na cerkev Marijinega prikazanja

Prijazna vižla se sprehaja 💜

Strunjansko oljčno olje 

Naravna "stena" s prehodom

Suhozid podpira oljčnik

Strunjanski kaki. Letos bolj malo, a nekaj ga bo.

Rožmarin

Sončno 🌞

Samost pomeni občutje popolnosti (Osho)

Eden in edini, Mesečev zaliv 💙

Strunjanski križ

Bilo je nekoč

Nekdaj bungalov? 😊

Vrt kaktusov ob cerkvi Marijinega prikazanja

Barvita dekoracija oboka prezbiterija. V medaljonih so podobe štirih evangelistov.

Legendo o Marijinem prikazanju čuvajema vinogradov, avgusta 1512, je na les ovekovečil slikar Francesco Valerio, okoli leta 1520. Slika še danes krasi glavni oltar.

Piranski župnik in slikar Tomaž Gregorin je med leti 1656. do 1671. naslikal deset velikih slik s prikazom Marijinega življenja, od rojstva do vnebovzetja. 

Leta 1907. so poslikali strop v ladji.

Križani brez križa 😎

Velika slika v prezbiteriju prikazuje zasedanje občinskega sveta občine Piran, 5. decembra 1512. Legenda pravi, da se je v noči iz 14. na 15. avgust 1512. Marija prikazala čuvajema vinograda. Verjetno so takratni občinski možje razpravljali tudi o tem

Baročni ambon (bralni pult) z angeli in levjo glavo

Baročni stranski oltar

Križev pot

Baročni stranski oltar

Detajl baročnega Marijinega oltarčka, angel in levja šapa

Marijin oltarček in mogočna baročna svečnika

Ena od desetih velikih slik s prizori iz Marijinega življenja. Delo piranskega župnika in slikarja Tomaža Gregorina, druga polovica 17. stoletja.

Detajl nekdaj romarske, danes župnijske cerkve Marijinega prikazanja.

Del frančiškanskega samostana v Strunjanu

Današnja župnijska cerkev Svete Marije od prikazanja je enoladijska, dvoranska cerkev.

Frančiškanski samostan v Strunjanu. Frančiškani skrbijo za samostan vse od leta 1907. Sprva so bili to italijanski frančiškani, od leta 1955. pa slovenski frančiškani, ki imajo sedež v Ljubljani. 17. maja 1955. je bil samostan nacionaliziran. V njem so uredili zapore, kasneje šolo in dom za otroke s posebnimi potrebami. Šele leta 2010. so mogočno zgradbo vrnili cerkvi. Danes je v njem urejen Pastoralni center.

Kje se skriva maček 🐈

Trstikovec jeseni

Podobno:

Popotovanje od Pirana do Strunjana

Slikovita pešpot od Belvederja nad Izolo do Pirana

Vir: zupnija-strunjan.rkc.si

Vipavski Križ, najmanjše mesto v nekdanji monarhiji

Vipavski Križ je simpatično naselje, ki leži na manjši vzpetini nad Vipavsko dolino. Najstarejši del je nastal okoli cerkve sv. Križa. Imenuje se Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. Kraj se je imenoval Sveti Križ, vse do leta 1957. ko se je preimenoval v Vipavski Križ. V 15. stoletju so zgradili obrambno obzidje, ki je še danes ohranjeno. Kraj je postal pomembna utrdba. Tu so gradili v strnjenem nizu, kamnite, ozke, eno, največ dvonadstropne hiše z majhnimi okenskimi odprtinami. Kar nekaj jih je še ohranjenih in lepo obnovljenih. 

Nasproti Tabora je, od prve polovice 16. stoletja, stal pravokoten grad s štirimi stolpi. Zgradila ga je družina della Torre ali Thurn, kot so jim rekli krajani. Leta 1605. je grad kupila plemiška družina grofov Attems. Ti so grad preuredili in povečali. Tudi v samem mestu so marsikaj postorili. Sveti Križ je namreč leta 1532. dobil mestne pravice.

Grofje Attems so v veliki meri podprli gradnjo samostana, ki se je končala leta 1639. Vanj so se naselili kapucini. Samostan še deluje. Zgradili so tudi samostansko cerkev sv. Frančiška, ki je bila posvečena leta 1643. V samostanu je deloval znani pridigar Janez Svetokriški (1647.-1714.) Na trgu pred samostanom stoji njegov spomenik. Ta del se imenuje Plac in je nekakšna povezava med Taborom in Gradom. 

Vipavski Križ je res vreden obiska in ogleda. 

Arhitekturno tihožitje

Vipavski Križ - župnijska cerkev Povišanja sv. Križa. Sprva gotska cerkev, je bila leta 1660. barokizirana. Tu je najstarejši del imenovan Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. V 15. stoletju dobi obrambno obzidje in postane pomembna utrdba.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, nekdanje župnišče in prostor na katerem je leta 1563. pridigal Primož Trubar

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, doprsni kip duhovnika Ivana Rejca. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupolo prezbiterija je okoli leta 1903., s prizori Povišanja sv. Križa, poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (7. julij 1865. Gorica - 2. januar 1943. Gorica). 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, glavni oltar iz sivega marmorja je iz prve polovice 18. stoletja. Iz istega obdobja je tudi oltarna slika Križanega z Marijo Magdaleno.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Stranski, baročni oltar sv. Jožefa z oltarno sliko Smrt sv. Jožefa. Oltar je nastal leta 1663. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oba stranska oltarja s stebri sta podobna glavnemu oltarju. Nastala sta v prvi polovici 20. stoletja. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Krstilnica

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Freska na stropu ladje

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kapela sv. Križa je bogato okrašena s štukaturo. Od oboka na vhodu do kupole. Letnica pri vhodu je 1683. Na vrhu vhodnega slavoloka sta dva angela, ki držita Veronikin prt. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupola kapele sv. Križa s štukaturo. Freske v medaljonih je leta 1904. naslikal Clemente Del Neri.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oltar v kapeli sv. Križa. Razpelo je iz prve polovice 16. stoletja.

Vipavski Križ. Pogled na Vipavsko dolino z nekdanjega obrambnega obzidja ob cerkvi sv. Križa. 

 Plac je del, ki se je razvil ob gradu. Tu so živeli bogatejši prebivalci Vipavskega Križa. 

Vipavski Križ. Naselje na griču nad Vipavsko dolino je imelo nekoč obrambno funkcijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Znotraj pa so lepo urejene ozke ulice, trgi, nekoč mogočen grad, delujoči kapucinski samostan in dve cerkvi. Arhitekture na pretek.

Vipavski Križ. Staro, novo in sodobno. Lepo obnovljena hiša z majhnimi okni, s poudarjeno kamnito obrobo in kamnito preklado nad vhodom. Ob njej pa sodobna, solarna ulična razsvetljava.

Vipavski Križ. Na zelenici pred nekdanjim dvorcem stoji spomenik padlim in žrtvam fašističnega nasilja. Štirje kamniti pravokotniki z reliefi predstavljajo štiri vaške skupnosti. Odkrili so ga leta 1982. Ustvaril ga je kipar Marko Pogačnik iz Kranja. 

Vipavski Križ. Od nekdaj mogočnega dvorca je ostalo bore malo. V prvi polovici 16. stoletja so ga zgradili grofje della Torre ali Thuren. Leta 1605. je dvorec kupil grof Herman Attems. Družina je pravokotni grad s štirimi stolpi prenovila in ga povišala. Attemsi so v gradu živeli vse do leta 1864, ko je močna vipavska burja odkrila streho. Gradu niso več popravljali, družina se je odselila in grad je začel propadati.

Vipavski Križ, vodnjak na notranjem dvorišču nekdanjega dvorca in šola. Leta 1885. je občina od rodbine Attems odkupila del gradu in v njem uredila šolo. Leta 1996. so po načrtih arhitekta Marka Lavrenčiča, zgradbo prenovili in jo povečali.

Vipavski Križ - Kapucinski samostan in samostanska cerkev sv. Frančiška Asiškega. Za oboje gre velika zasluga grofom Attems 

Vipavski Križ. Kapucinski pridigar Janez Svetokriški (1647. - 1714.) Deloval je v Trstu, Sv. Križu, Ljubljani, Novem mestu in v Gorici kjer je 17. oktobra 1714. umrl. Izdal je pet knjig svojih pridig, skoraj tri tisoč strani, z naslovom Sveti priročnik.

Vipavski Križ, spominska plošča na pročelju kapucinskega samostana

Vipavski Križ, kamniti grb rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja.

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok prezbiterija je poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike, leta 1882. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Glavni oltar z oltarno sliko sv. Frančiška in sv. Klare ob Križanem. Ob slavoločni steni sta dva stranska oltarja

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Baročna slika zavidljivih dimenzij je delo kapucinskega brata Oswalda Bruna iz druge polovice 17. stoletja. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok v kapeli sv. Valentina je poslikal Simon Ogrin (6. oktober 1851. Vrhnika - 3. maj 1930. Vrhnika). Njegova vila, ob Tržaški cesti, na Vrhniki, kjer je živel z ženo in sedmimi otroci, še stoji. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Kapela sv. Valentina z lesenim oltarjem s stebri, iz konca 18. stoletja. 

Vipavski Križ. Do leta 1957. se je naselje imenovalo Sveti Križ. 1507. leta je dobilo trške pravice, leta 1532. pa ga je cesar Ferdinand I. povzdignil v mesto, za vse večne čase. Torej je še vedno mesto? 

Vipavski Križ

Vipavski Križ, vhod, levo na Plac in do gradu, desno h cerkvi sv. Križa.

Strnjen niz hiš ob zunanjem robu Vipavskega Križa in zvonik cerkve sv. Križa.


Podobno:

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Vir: Upravna enota Ajdovščina, občini Ajdovščina in Vipava, Umetnostna topografija Slovenije, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta  ZRC SAZU, Ljubljana, 2012, uredila Helena Seražin

Darinka Kladnik, Sto slovenskih krajev, Prešernova družba, Ljubljana, 1994

zupnija-vipavski-kriz.rkc.si

informativne table