Prikaz objav z oznako Dravinja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Dravinja. Pokaži vse objave

torek, 28. julij 2020

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Slovenija, Štajerska
Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana
Slovenija, Štajerska
Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot
Slovenija, Štajerska
Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Poslikava oboka
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja
slovenija, Štajerska
Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri
Slovenija, Štajerska
Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.
Slovenija, Štajerska
Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Štajerska
Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa
Slovenija, Štajerska
Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.



Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

ponedeljek, 10. junij 2019

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Slovenija, Štajerska
Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.
Slovenija, Štajerska
Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 
Slovenija, Štajerska
Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.
Slovenija, Štajerska
Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.
Slovenija, Štajerska
Pritlična secesijska lepota 😎
Slovenija, Štajerska
Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867
Slovenija, Štajerska
Relief na pročelju hiše Stari trg 8
Slovenija, Štajerska
Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.
Slovenija, Štajerska
Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.


Slovenija, Štajerska
Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  
Slovenija, Štajerska
Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.
Slovenija, Štajerska
Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 
Slovenija, Štajerska
Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija
Slovenija, Štajerska
Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 
Slovenija, Štajerska
Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah


Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah


Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018