Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Solčavsko, slikovita dežela na severu Slovenije, kjer je že narava sama poskrbela za turizem in izletništvo, leži v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, v ozki dolini reke Savinje, v Zgornje-Savinjski dolini na Štajerskem. Seveda ima pri razvoju turizma veliko vlogo tudi, nekaj več kot petsto ljudi, ki živijo na tem čudovitem koščku naše države in na različne načine skrbijo za naravo. Središče občine je Solčava, kamor spadajo najlepše doline: Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot ter vas Podolševa.

Solčava je razpotegnjeno naselje z gručastim starim vaškim jedrom, ki se je razvilo ob vznožju vzpetine na kateri kraljuje gotska cerkev Marije Snežne iz 15. stoletja. Ta je edina, ki je preživela kalvarijo druge svetovne vojne, ko so napadalci požgali hiše v Solčavi pa tudi številne gorske kmetije. Po vojni so hiše obnovili, toda marsikatera je danes prazna. Ljudje se tu preživljajo z gozdarstvom in živinorejo, vse bolj pa se na kmetijah ukvarjajo s turizmom.

Solčavsko lahko opisujemo s samimi presežniki in nič ne bomo pretiravali. Približno 75% območja spada pod zaščiteno območje Natura 2000. Solčavske lepote in skrbnost njenih ljudi pa so pripomogle tudi k prestižnemu nazivu, ki ga v Sloveniji poseduje le sedem območij, Evropska destinacija odličnosti 2009. Sem se zagotovo še vrnem. 😊

Solčava, razpotegnjena alpska vas z gručastim starim vaškim jedrom, obdana s planinami. V ozadju planina Olševa z znamenito jamo Potočka zijalka.

Ograjeni zeliščni vrt pred župniščem.

Solčava, pod planino Raduho, je središče istoimenske občine

Nadstropna hiša z rdečim ometom je iz druge polovice 19. stoletja. V njej je bila gostilna. Med drugo svetovno vojno je bila požgana in kasneje obnovljena, tako kot skoraj vse hiše v Solčavi.

Spomenik NOB. Kamnita piramida na ploščadi je postavljena v spomin na padle borce, talce in na žrtve agresorskega nasilja, na področju Solčave. Spomenik so odkrili leta 1956. Avtor je arhitekt in oblikovalec Dušan Samec (30. november 1925. Lenart v Slovenskih goricah - 20. marec 2010. Celje).

Večnamenski center Rinka v Solčavi so predali svojemu namenu 13. aprila 2011. Center so uredili s podporo Norveškega finančnega mehanizma z namenom, da bi oživili lepo a malce zaspalo vasico. To jim kar dobro uspeva. V hiši je na ogled postavljena stalna razstava Solčavsko - sprehod v naročje Alp. Tu je tudi TIC, kavarnica z razgledom, dvorane za projekcije in srečanja ter prodajna razstava izdelkov iz solčavskega lesa, polstene volne oziroma filca in različne živilske izdelke, ki jih pridelajo Solčavci na svojih visokogorskih kmetijah. 

Doprsni kip narodnega heroja Vinka Simončiča Gašperja, ob reki Savinji v Solčavi.

Zadružni dom ob živahni reki Savinji

Okrogla kapela s stebri in stožčasto streho

Kapela Lurške Matere Božje, na poti do cerkve

Župnišče v Solčavi je danes muzej v malem

Cerkev Marije Snežne 

Obleka izdelana iz polstene volne je razstavljena v manjšem muzeju v župnišču. S tovrstno dejavnostjo se ukvarja skupina za predelavo volne, ki ima zelo lepo ime, Bicika. Iz volne izdelujejo tudi copate, klobuke, nakit, tepihe ... Vse to tudi prodajajo v večnamenskem centru Rinka.

Jezersko-solčavska ovca, avtohtona slovenska pasma ovac. Največkrat so bele barve, najde pa se tudi kakšna črna ovca, tako kot povsod. 😍

In odtačkale so domov 💚

Strnjeno staro vaško jedro ob cerkvi Marije Snežne. Nadstropna hiša s podstrešjem in frčado nosi letnico 1898. Ob njej je hiša v kateri domuje večnamenski center Rinka.

Cesta ob Savinji pelje iz Solčave v Logarsko dolino

Vzpenjajoča gozdna pot nas pripelje do ene večjih znamenitosti Logarske doline. Petnajst minut hoje in smo tam, slap Rinka.

Igra narave, preplet drevesnih korenin

V vsej svoji lepoti in veličini, slap Rinka in zanimivo gostišče Orlovo gnezdo.

Kamniško Savinjske Alpe. Bližje jim ne bom nikoli 😊


Enodnevni izlet na Štajersko:

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Solčavska Marija

Vir:
Register nepremične kulturne dediščine
solcavska-panoramska-cesta.si
solcavsko.info
Videčnik Aleksander, Po Gornji Savinjski dolini, 1978
Strategija trajnostnega razvoja TO Solčavsko (2011-2015)

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.

Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36

Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 

Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.

Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.

Pritlična secesijska lepota 😎

Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎

Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867

Relief na pročelju hiše Stari trg 8

Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.

Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.

Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah

Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.

Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.

Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.

Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  

Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 

Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.

V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.

Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.

Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 

Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.

V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.

Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 

Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)

Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija

Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.

Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 

Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018