Iz Poljan na Ljubljanski grad

Pešpot na Ljubljanski grad sem pričela pri mogočnem Narodnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah, ki stoji ob ulici Janeza Pavla II. Na današnji Streliški cesti 18 nas spominska tabla seznani, da je konec 18. stoletja, na tem mestu želel zgraditi družinsko hišo dramatik Anton Tomaž Linhart, rojen v Radovljici. V Literarnem atlasu Ljubljane lahko preberemo, da je tu uredil vrt in začel zidati hišo, vendar ga je prehitela smrt. Zapustil je ženo in dve hčerki. V istem atlasu sem zasledila, da je v sosednji hiši, na številki 20, nekaj časa živel pisatelj Ivan Cankar in njegov bratranec, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar. Skoraj literarna četrt bi lahko rekli 😊
Od tu se lahko odpravimo na grad po bolj položni cesti ali po urejeni bližnjici. Ta nas pripelje do simpatične gotske kapelice iz leta 1916. Na drugi strani hriba, obrnjen proti botaničnem vrtu, so leta 2016. zasadili Grajski vinograd, ki premore kar 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte. Ob njem je lepo urejena pešpot, tudi klopi ne manjkajo, ki vodi mimo Plečnikovih Šanc do mogočne srednjeveške graščine, ki jo vestno obnavljajo, tako da je ob vsakem obisku zaslediti kakšen nov detajl 🏰

Pogled na sakralno četrtna Poljanah, mogočna cerkev sv. Jožefa, Plečnikov Dom duhovnih vaj in sedež vatikanskega nuncija v Ljubljani.

Sprehajalna pot na Ljubljanski grad iz smeri Poljan in Streliške ulice.

Na pobočju grajskega griča stoji gotska kapelica zaprtega tipa s preddverjem in dvokapno streho

Gotska kapela s kipom Marije, je bil postavljena leta 1916. Letnica na hrbtni strani

Na obeh straneh kapelice je po eno manjše gotsko okno

Kamnita plošča na hrbtni strani kapele z letnico 1916

Kapela na prostem?

Pešpot oziroma sprehajalna pot ob grajskem vinogradu

Grajski vinograd so zasadili leta 2016, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Na informativni tabli beremo, da so tu zasadili 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte, belpin in rdečegrajec. 

Plečnikove Šance

Ljubljanski grad s srednjeveško zasnovo in dvorec pod njim

Bronasti spomenik kmečkim uporom, postavljen leta 1974, detajl. Avtor je kipar Stojan Batič

Rekonstrukcija vogalnega pomola na kamnitih konzolah

Štirje pomoli (eden je izpadel iz kadra), vsak na treh kamnitih konzolah

Gotski kamniti portal, nekdanji vhod v grad. Na vrhu je ohranjen del napisa A. E. I. O. U. , ki ni mišljen kot zapis slovenskih samoglasnikov 😎 Informativna tabla nam pove kaj črke pomenijo: Austriae est imperare orbi universo / Avstrija je poklicana vladati vesoljnemu svetu. Tako si je zamišljal cesar Friderik III. Habsburški, v drugi polovici 15. stoletja 😎

Sezona drsanja na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še kar traja 

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu je zelo fotogenična. V samostanu, ki je ob njej pa se skriva čudovita frančiškanska knjižnica, ki jo občasno odprejo tudi za ogled. 

Ljubljana kot na dlani. Z Ljubljanskega gradu si jo lahko ogledamo z vseh strani 😍

Razgledna pot s precej ovinki a bolj položna od ostalih

Pešpot na Ljubljanski grad ali pa v obratno smer 😎


Podobno:

Pešpot ob reki Savi

Velesovo - Adergas

Velesovo je vasica na Gorenjskem. Od Kranja je oddaljena dobrih deset kilometrov, vendar pa spada v občino Cerklje na Gorenjskem. Tu smo obiskali baročno cerkev Marijinega oznanjenja ob kateri stoji nekdanji samostan dominikank, Adergas.
Cerkev in samostan kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. po načrtih dveh arhitektov in stavbenikov, Gregorja Mačka in Zullianija. Zgradili so samo en krak samostana, čeprav sta bila predvidena dva, na vsaki strani cerkve eden. Dominikanke so tu živele do leta 1782. ko je cesar Jožef II. samostan razpustil tako kot mnoge druge po habsburškem cesarstvu.
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem krasi sedem ogromnih slik, ki jih je naslikal slikar Johan Schmidt iz Kremsa pri Dunaju. Od tu tudi priimek slikarja, Kremserschmidt. Njegove slike krasijo glavni oltar in šest stranskih. Zanimiva zgodba iz druge svetovne vojne, če je takrat sploh lahko bilo kaj zanimivo. Nemci so želeli odpeljati slike v Nemčijo. To je vedel tudi nemški duhovnik, ki je služboval v Kranju. Vaščanom je svetoval, naj ponoči, na skrivaj, slike zazidajo. Tako so tudi storili in rešili umetnine, ki jih lahko občudujemo še danes.

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan Adergas

Na vzhodni strani cerkve je krilo samostana, kjer so nekoč bivale Dominikanke. V načrtu je bilo tudi simetrično krilo na zahodni strani, ki pa ni bilo nikoli dograjeno. Zgodil se je cesar Jožef II, ki je leta 1782. samostan razpustil

Vhodni portal cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem

Detajl kamnitega portala. 

Baročno cerkev Marijinega vnebovzetja in samostan, kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. Načrte sta izdelala arhitekta in stavbenika, Gregor Maček in v Trstu rojeni Candido Zulliani

Baročni stranski oltar z mogočno sliko, ki jo je ustvaril slikar Johan Schmidt, doma iz mesteca Krems blizu Dunaja. Imenujejo ga tudi Kremserschmidt. Isti slikar je naslikal tudi sliko v glavnem oltarju in šest slik, ki krasijo ladijski del cerkve

Glavni, baročni oltar s Kremserschmitovo sliko. V tronu glavnega oltarja, ki se tako močno blešči,  se nahaja leseni romarski Marijin kipec

Mogočne cerkvene orgle so novejšega datuma. Blagoslovili so jih leta 2007.

Lesena omara v zakristiji je iz leta 1740

Relief

Tron na glavnem oltarju v katerem se nahaja leseni Marijin kipec, obdan z angeli

Baročna krstilnica

Pod cerkvijo Marijinega oznanjenja v Velesovem so grobovi z letnico 1769

Katakombe pod cerkvijo kjer je pokopano nekaj nun in dva duhovnika

Park  s fontano pred cerkvijo v Velesovem



Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Vir: zloženka Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja Velesovo, samostan Adergas

Crngrob in cerkev Marijinega oznanjenja

Crngrob je razložena vasica, v bližini Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)

Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. 

Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha

Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja

Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja.

Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. 

Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski.

Gotski kamniti portal

Zanimive konzolne obrazne maske

Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu

"Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže

Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. 

Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija

Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. 

Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa

Korna klop v dvoranskem prezbiteriju

Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743.

Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše

Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem

Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu

Rožni vrt v Crngrobu

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

4. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Voden ogled z umetnostno zgodovinarko

zloženka Crngrob