Prikaz objav z oznako Osrednja Slovenija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Osrednja Slovenija. Pokaži vse objave

sobota, 1. julij 2023

Pohod v modrem - Lanišče, dvorec Lisičje

Pohod v modrem v organizaciji Turističnega društva Škofljica je čudoviti "pohodek", dolg dobra dva kilometra, z rahlim vzponom, ki se začne v vasici Lanišče, mimo cvetočih travnikov, zaključi pa se na arkadnem dvorišču dvorca Lisičje, kjer nas pričaka grofica z zgodbami o zgodovini dvorca in njegovih številnih lastnikih pa z laneno potico seveda.

Ker smo naravnani trajnostno, se do zbirnega mesta pri kapelici, pripeljemo z avtobusom LPP številka 3G. Izstopimo na avtobusni postaji Škofljica-Javornik, prečkamo cesto in že smo pri kapelici iz leta 1908. Z vodnikom se odpravimo do srednjeveške gotske cerkve sv. Uršule, kjer si ogledamo ohranjene in restavrirane freske ter gotski prezbiterij.

Po ogledu cerkve se odpravimo do cvetočega polja lanu. Po ustnem izročilu naj bi vasica Lanišče svoje ime dobila prav po tej lepi in uporabni rastlini. Tu se je lan gojil vse do leta 1950. Pred nekaj leti so ponovno zasejali nekaj polj, a bolj kot prikaz kulturne dediščine pridobivanja lanu in njegove vsestranske uporabe tako v kulinariki kot v izdelavi tekstila. 

Vse to in še kaj več nam pokažejo člani Turističnega društva Škofljica na tradicionalni prireditvi Praznik trenja in predenja lanu, ki se odvija 31. avgusta na dvorcu Lisičje. Dvorec ali grad kot mu pravijo vaščani, je v osnovi iz prve polovice 16. stoletja. Prvotno je imel štiri krake. V pritličju ni bilo arkadnega hodnika in tudi kapelo so prizidali kasneje. Ob dvorcu je bil velik botanični vrt z različnimi rastlinami. Med njimi velja omeniti kar stosedem vrst tulipanov. Le kaj bi na to rekli Nizozemci 😊 Od vsega tega rastlinskega razkošja, sta ostali samo dve veličastni lipi pred dvorcem.

Tekom stoletij so se lastniki menjali. Od prvega lastnika Pankracija pl. Baričeviča do pradedka Lili Novy in lastnikov gradu Fužine v Ljubljani rodbine Khisl do zadnje Angležinje Mary Loyd. Do druge svetovne vojne je bil dvorec opremljen s pohištvom, starinami in bogato knjižnico. Po vojni je prešel v državno last. Vse, kar je bilo v njem, je postopoma izginilo neznano kam.

Leta 2006 je dvorec kupila Občina Škofljica in ga prenovila. Na arkadnem dvorišču prirejajo različne kulturne prireditve in predstavljajo kulturno dediščino kraja, kjer je glavna zvezda čudovita in vsestransko uporabna rastlina, lan.

Enkraten dopoldanski izlet v Osrednji Sloveniji. Lahko tudi popoldan, ampak lan cveti samo dopoldan, popoldan se cvetovi zaprejo. Nisem pa preverjala, verjamem vodniku na besedo. 

Osrednja Slovenija
Lan, nežni cvetovi v dopoldanskem času, popoldan se zaprejo. 💜

Osrednja Slovenija
Pohod v modrem se začne v Lanišču pri kapelici, ki so jo postavili 8. septembra 1908.

Osrednja Slovenija
Lanišče, znamenje

Osrednja Slovenija
Gotska srednjeveška cerkev sv. Uršule v Lanišču pri Škofljici. Kot sv. Uršula se cerkev omenja leta 1526. Pred tem je bila cerkev sv. Janeza Krstnika.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Zbledela freska na zunanji strani prezbiterija predstavlja sv. Krištofa in nad oknom Križanje. Freske so nastale sredi 15. stoletja. Sv. Krištof vedno gleda proti naselju. Ljudje so verjeli, da bodo na dan, ko vidijo podobo sv. Krištofa, obvarovani pred nasilno smrtjo.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Enoladijska cerkev z gotskim prezbiterijem. Prvotno je imela ladja raven lesen strop. V obdobju baroka so ga zamenjali z banjastim obokom.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska predstavlja legendo o sv. Uršuli, ko z enajst tisoč devicami odpluje h papežu v Rim. Ko so se vračale, so jih napadli Huni in ni se dobro končalo. 😢 V ozadju freske naj bi bilo Barje in Krim.  Pri obnovi laniške cerkvice leta 1966 so odkrili ozko srednjeveško okno. V tem obdobju so okna dobila tudi vitraje.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska s svetnicami v zgornjem delu. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveški globoki relief s prizorom trpečega Kristusa krasi ambon oziroma bralni pult. Za njim, na konzoli, stoji kip sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. V oltarno mizo je vdelan srednjeveški globoki relief, ki prikazuje Križanje. Miza je prekrita s prtom, na katerega so pridne roke izvezle cerkev sv. Uršule. Predvidevajo, da sta bila oba reliefa del nekega znamenja, ki so ga porušili. Reliefa so sprva vzidali na pročelje cerkve, kasneje pa so z njima okrasili oltarno mizo in ambon. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Rebrasti obok prezbiterija z dvema sklepnikoma.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska sv. Jurij in sv. Marjeta. Sv. Jurij je največkrat upodobljen v boju z zmajem. Na laniški freski je zaradi novega okna sv. Jurij skoraj povsem izginil. Vidimo ga le delno na belem konju, pred njim kleči sv. Marjeta, ki jo je rešil pred zmajem.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Kipi z nekdanjih baročnih oltarjev. Pri obnovi leta 1966 so oltarje odstranili in cerkvi vrnili srednjeveško podobo.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Sv. Ahac s spremstvom, freska na slavoločni steni je bila nekoč oltarna slika stranskega oltarja.

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, Marijino oznanjenje. 

Osrednja Slovenija
Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, nadangel Gabriel.

Osrednja Slovenija
Lanišče pri Škofljici. Vasica na robu Ljubljanskega barja se prvič omenja že leta 1228. Staro vaško jedro s srednjeveško gotsko cerkvijo sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Polje posejano z lanom. Nežni modri cvetovi se popoldan zaprejo. Po ustnem izročilu je vasica svoje ime dobila po lanu, ki so ga tu sejali do leta 1950. V zadnjih letih polja lanu zopet cvetijo. Rastlina je uporabna v celoti. Lanena semena uporabljamo v prehrani, stebla pa za tkanje lanenega platna. Domačini so oživili običaje, povezane z lanom, ki jih z veseljem pokažejo obiskovalcem.

Osrednja Slovenija
Radoživa in prijazna pohodnica Tera, pasme nemški boksar. Polna energije, a v vročini paše poležavat ob polju cvetočega lanu. 

Osrednja Slovenija
Mak. Asociacija na knjigo Ženska v rdečem. Glede čudovite barve mislim. 😊

Osrednja Slovenija
Opuščeni kamnolom v Lanišču

Osrednja Slovenija
Kaj se skriva v tem malem gozdičku 😎 Dvorec Lisičje

Osrednja Slovenija
Grofica pred vhodom na arkadno dvorišče dvorca Lisičje, čaka na pohodnike 👩

Osrednja Slovenija
Ob dvorcu Lisičje je bil nekoč pravi botanični vrt s številnimi rastlinami, med njimi kar stosedem vrst tulipanov. Vse je popisal tudi Valvasor. Na žalost sta od vsega rastlinskega razkošja, ki si ga lahko samo predstavljamo, ostali le dve mogočni lipi, ki stojita pred dvorcem.

Osrednja Slovenija
Dvorec Lisičje je zgradil Pankracij pl. Baričevič, v prvi polovici 16. stoletja. Takrat je imel dvorec štiri trakte, trije stojijo še danes. Pritličje je bilo namenjeno delovnim prostorom in ni imelo arkadnega hodnika. Nadstropje je bilo namenjeno bivanje, prostori pa so bili tudi na podstrešju. Danes arkadno dvorišče uporabljajo za različne kulturne prireditve, predvsem pa za prikaz običajev, povezanih z lanom. Na tradicionalni prireditvi, Praznik trenja in predenja lanu, ki poteka 31. avgusta, lahko vse to vidimo v živo. Od trenja in predenja do uporabnosti lanu z bogato laneno kulinariko.

Osrednja Slovenija
Članice TD Škofljica so spekle laneno potico. Odlična je 😊 

Osrednja Slovenija
Zadnja lastnica dvorca Lisičje je Občina Škofljica. V več stoletjih so se zvrstili številni lastniki. Med njimi tudi družina Khisel, ki je zgradila grad Fužine in grad v starem mestnem jedru Kranja. Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v lasti Angležinje Mary Loyd. V tem času je bil dvorec polno opremljen, v njem je bilo veliko starin in bogata knjižnica ter opremljena kapela. Po vojni je prišla svoboda, dvorec pa v državne roke. V čigave roke so šle umetnine in oprema se še vedno ne ve 😎

Osrednja Slovenija
Kamniti portal grajske baročne kapele, ki je bila prizidana kasneje.

Osrednja Slovenija
Pogled z razgledne ploščadi pred dvorcem Lisičje. Nekoč je bil ob dvorcu ribnik in ogromen cvetlični vrt, pravi botanični vrt, ki se je lahko meril z marsikaterim evropskim vrtom.

Osrednja Slovenija
Leta 2006 je dvorec Lisičje kupila Občina Škofljica in ga v celoti obnovila. Mogoče pa se vrne tudi oprema in umetnine 😎

Osrednja Slovenija
Pohod v modrem, od vasice Lanišče do dvorca Lisičje. Lahka pohodna pot z rahlim vzponom, dolga dobra dva kilometra.

Osrednja Slovenija
Lanišče, Navadna nokota na travniku

Osrednja Slovenija
Lanišče, travnik v rumenem

Osrednja Slovenija
Lanišče, viadukt Reber, Mali Vrh

Osrednja Slovenija
Lanišče. Do Lanišča se lahko pripeljemo z avtobusom LPP številka 3 G, ki vozi iz Ljubljane do Grosuplja. Izstopimo na postajališču Škofljica-Javornik. Prečkamo cesto in pri kapelici zavijemo na pot in v objem čudovite narave. 😊

Osrednja Slovenija
Lanišče, Travniška kadulja

Osrednja Slovenija
Lanišče pri Škofljici. Vasica v naročju neokrnjene narave. Spoštuje in obuja stare običaje, predvsem tiste, ki so povezane z lanom.

Osrednja Slovenija
Lanišče. Kar precej toplarjev imajo, nekateri bolj ohranjeni, nekateri malo manj.

Osrednja Slovenija
Znamenje v Lanišču, ob poti do srednjeveške cerkve sv. Uršule.

Osrednja Slovenija
Lanišče. Se vidimo 31. avgusta na Prazniku trenja in predenja lanu s kulturnim programom in bogato laneno kulinariko. Na dvorcu Lisičje seveda 😊


Vir:
voden ogled
Nataša Kovačič, Cerkev sv. Uršule v Lanišču, 2013
zloženka, Lanišče, Občina Škofljica, 2020
zloženka, Dvorec Lisičje, Občina Škofljica, 2020

sreda, 1. marec 2023

Ig, simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja

Tokratni izlet z LPP (Ljubljanski potniški promet), avtobus 19I, me je zapeljal iz Ljubljane na Ig. Po Ižanski cesti, ki jo je med leti, 1825. do 1829., dal zgraditi sam presvetli cesar z Dunaja. Na obeh straneh ceste lahko občudujemo širjave Ljubljanskega barja in nešteto jarkov, po katerih odteka voda. Naravo lahko zajemamo z veliko žlico že iz avtobusa, a le, če imamo srečo in okna avtobusa niso polepljena z mrežo reklam. To je res moteče.

Ig je simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja in središče istoimenske občine. Naselje ob vznožju Krima je bilo prvič omenjeno leta 1249. V središču je baročna cerkev sv. Martina, nedaleč stran pa lahko občudujemo kraški izvir reke Iščice oziroma Ižice. Oboje je pravilno. 

Ižanci so ponosni na svoje koliščarje. Čeprav so ti živeli na Barju že pred 6000 leti pa so na Igu šele leta 2021. dobili interpretacijski center, ki tudi sam spominja na koliščarsko hiško, in ga poimenovali MorostIG - Hiša narave in kolišč. Odprli ga bodo pomladi leta 2023. Lahko se bomo odpravili od Morostiga po povezovalni učni poti vse koliščarske naselbine. 

Foto sprehod po Igu je bil zelo zanimiv še posebej, ker se je odvijal tudi Podkrimski pustni festival.

Osrednja Slovenija
Grb na pročelju župnišča na Igu. Na njem je napis: 'Vedno odlični grof M. Jurij Schrieperus kanonik ljubljanski in župnik na Igu leta 1613.'

Osrednja Slovenija
Ig - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni

Osrednja Slovenija
Ig - Baročna cerkev sv. Martina. Današnjo podobo je dobila okoli leta 1720.

Osrednja Slovenija
Ig - Na vogalu cerkve sv. Martina je vzidan rimski nagrobnik iz podpeškega marmorja. Na njem je relief delfina.

Osrednja Slovenija
Ig - Troštova ulica in zvonik baročne cerkve sv. Martina. Nadstropna hiša, na desni strani, ima na kamnitem portalu letnico 1913. in inicialki JJ.

Osrednja Slovenija
Župnišče na Igu

Osrednja Slovenija
Ig - Morostig, Hiša narave in kolišč. Ob njej prenovljena kašča. Za obiskovalce bo odprta v začetku pomladi 2023.

Osrednja Slovenija
Ig - Interpretacijski center Morostig ima zanimivo arhitekturo. Mene asociira na koliščarsko hišo. Gradnja je potekala med leti, 2019. do 2021., ko je dobila uporabno dovoljenje. Arhitekturni načrt Atelje Ostan Pavlin.

Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša na Govekarjevi 6 je danes domovanje občine Ig. Na sklepniku portala je letnica 1859. Je tudi rojstna hiša slovenskega pisatelja in dramatika Frana Govekarja (9. december 1871. Ig - 31. marec 1949. Ljubljana)

Osrednja Slovenija
Ig - Na Baniji bo pustni sprevod, mušnice že hitijo na štart 😊

Osrednja Slovenija
Ižanska hiška 

Osrednja Slovenija
Ig - Konjušnica 21. stoletja 💜

Osrednja Slovenija
Ig - Stara konjušnica, hlev, sušilnica

Osrednja Slovenija
Ig - Kamniti travnik 😉


Osrednja Slovenija
Ig - Pomlad prihaja 💛

Osrednja Slovenija
Ig - Ob vznožju griča Pungart stojita zanimiva čebelnjaka. 🐝

Osrednja Slovenija
Ig - Podkrimski pustni festival in Krimski mož na čelu povorke. 

Osrednja Slovenija
Ig - Podkrimski pustni festival, Povodni mož

Osrednja Slovenija
Ig - Podkrimski pustni festival, mlado koliščarsko dekle 💙

Osrednja Slovenija
Ig - Grad Zonek oziroma Ižanski grad stoji na griču Pungart. Prva omemba gradu sega v leto 1369. kot obrambni stolp. Današnjo podobo je začel dobivati okoli leta 1700. Med lastniki se omenja tudi plemiška družina Auersperg, okoli leta 1510.

Osrednja Slovenija
Ig - Ižanski grad je po vojni dobil povsem drugačno namembnost, v njem so uredili ženski zapor, kar je še danes. V krožišču stoji pet metrov visok, tristrani obelisk z imeni padlih v drugi svetovni vojni. Postavljen leta 1958. Avtorja sta arhitektka Janja Lap in arhitekt Edvard Ravnikar.

Osrednja Slovenija
Ig - Tudi konji uživajo, mar ne 💜

Osrednja Slovenija
Ig - Vhod v konjeniški klub Cavallo in lesena skulptura s partizansko motiviko. Možno, da je delo kiparja samouka Petra Jovanoviča. Podobno imajo v Ribnici

Osrednja Slovenija
Ig, Staje - Ob robu gozda se je ugnezdil Stari dedec. 😊 Tako so domačini poimenovali rimski spomenik iz 1. stoletja. Vklesan je v živo skalo. Zgradili so mu strešico a kljub temu sledi starih Rimljanov žalostno propadajo.

Osrednja Slovenija
Ig, Staje - Rimski spomenik iz 1. stoletja. Na Ižanskem so našli okoli 120 rimljanskih kamnitih nagrobnikov

Osrednja Slovenija
Ig - Ižanci so ponosni na koliščarje. Motiv kolišč uporabijo tudi za poslikavo pročelja svojih hiš.

Osrednja Slovenija
Ig - Nadvse prisrčno gospodarsko poslopje 💜

Osrednja Slovenija
Ig - Reka Ižica izvira v samem središču Iga

Osrednja Slovenija
Ig - Reka Ižica ali tudi Iščica je 12 km dolga reka, ki se pri Črni vasi izliva v Ljubljanico.

Osrednja Slovenija

Osrednja Slovenija
Ig, reka Ižica in veličastni macesen 💚

Osrednja Slovenija
Ig - Novodobno središče Iga - poslovno trgovski center in mestna knjižnica

Osrednja Slovenija
Ig - Benetke? Ne, Ig pri Ljubljani 😊


Podobno, foto zgodbe Ljubljanskega barja

Borovnica

Kartuzija Bistra

Notranje Gorice



Vir:
obcina-ig.si
zloženka Ig
Register NKD