Pohod v modrem - Lanišče, dvorec Lisičje

Pohod v modrem v organizaciji Turističnega društva Škofljica je čudoviti "pohodek", dolg dobra dva kilometra, z rahlim vzponom, ki se začne v vasici Lanišče, mimo cvetočih travnikov, zaključi pa se na arkadnem dvorišču dvorca Lisičje, kjer nas pričaka grofica z zgodbami o zgodovini dvorca in njegovih številnih lastnikih pa z laneno potico seveda.

Ker smo naravnani trajnostno, se do zbirnega mesta pri kapelici, pripeljemo z avtobusom LPP številka 3G. Izstopimo na avtobusni postaji Škofljica-Javornik, prečkamo cesto in že smo pri kapelici iz leta 1908. Z vodnikom se odpravimo do srednjeveške gotske cerkve sv. Uršule, kjer si ogledamo ohranjene in restavrirane freske ter gotski prezbiterij.

Po ogledu cerkve se odpravimo do cvetočega polja lanu. Po ustnem izročilu naj bi vasica Lanišče svoje ime dobila prav po tej lepi in uporabni rastlini. Tu se je lan gojil vse do leta 1950. Pred nekaj leti so ponovno zasejali nekaj polj, a bolj kot prikaz kulturne dediščine pridobivanja lanu in njegove vsestranske uporabe tako v kulinariki kot v izdelavi tekstila. 

Vse to in še kaj več nam pokažejo člani Turističnega društva Škofljica na tradicionalni prireditvi Praznik trenja in predenja lanu, ki se odvija 31. avgusta na dvorcu Lisičje. Dvorec ali grad kot mu pravijo vaščani, je v osnovi iz prve polovice 16. stoletja. Prvotno je imel štiri krake. V pritličju ni bilo arkadnega hodnika in tudi kapelo so prizidali kasneje. Ob dvorcu je bil velik botanični vrt z različnimi rastlinami. Med njimi velja omeniti kar stosedem vrst tulipanov. Le kaj bi na to rekli Nizozemci 😊 Od vsega tega rastlinskega razkošja, sta ostali samo dve veličastni lipi pred dvorcem.

Tekom stoletij so se lastniki menjali. Od prvega lastnika Pankracija pl. Baričeviča do pradedka Lili Novy in lastnikov gradu Fužine v Ljubljani rodbine Khisl do zadnje Angležinje Mary Loyd. Do druge svetovne vojne je bil dvorec opremljen s pohištvom, starinami in bogato knjižnico. Po vojni je prešel v državno last. Vse, kar je bilo v njem, je postopoma izginilo neznano kam.

Leta 2006 je dvorec kupila Občina Škofljica in ga prenovila. Na arkadnem dvorišču prirejajo različne kulturne prireditve in predstavljajo kulturno dediščino kraja, kjer je glavna zvezda čudovita in vsestransko uporabna rastlina, lan.

Enkraten dopoldanski izlet v Osrednji Sloveniji. Lahko tudi popoldan, ampak lan cveti samo dopoldan, popoldan se cvetovi zaprejo. Nisem pa preverjala, verjamem vodniku na besedo. 

Lan, nežni cvetovi v dopoldanskem času, popoldan se zaprejo. 💜

Pohod v modrem se začne v Lanišču pri kapelici, ki so jo postavili 8. septembra 1908.

Lanišče, znamenje

Gotska srednjeveška cerkev sv. Uršule v Lanišču pri Škofljici. Kot sv. Uršula se cerkev omenja leta 1526. Pred tem je bila cerkev sv. Janeza Krstnika.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Zbledela freska na zunanji strani prezbiterija predstavlja sv. Krištofa in nad oknom Križanje. Freske so nastale sredi 15. stoletja. Sv. Krištof vedno gleda proti naselju. Ljudje so verjeli, da bodo na dan, ko vidijo podobo sv. Krištofa, obvarovani pred nasilno smrtjo.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Enoladijska cerkev z gotskim prezbiterijem. Prvotno je imela ladja raven lesen strop. V obdobju baroka so ga zamenjali z banjastim obokom.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska predstavlja legendo o sv. Uršuli, ko z enajst tisoč devicami odpluje h papežu v Rim. Ko so se vračale, so jih napadli Huni in ni se dobro končalo. 😢 V ozadju freske naj bi bilo Barje in Krim.  Pri obnovi laniške cerkvice leta 1966 so odkrili ozko srednjeveško okno. V tem obdobju so okna dobila tudi vitraje.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska s svetnicami v zgornjem delu. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveški globoki relief s prizorom trpečega Kristusa krasi ambon oziroma bralni pult. Za njim, na konzoli, stoji kip sv. Uršule.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. V oltarno mizo je vdelan srednjeveški globoki relief, ki prikazuje Križanje. Miza je prekrita s prtom, na katerega so pridne roke izvezle cerkev sv. Uršule. Predvidevajo, da sta bila oba reliefa del nekega znamenja, ki so ga porušili. Reliefa so sprva vzidali na pročelje cerkve, kasneje pa so z njima okrasili oltarno mizo in ambon. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Rebrasti obok prezbiterija z dvema sklepnikoma.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska sv. Jurij in sv. Marjeta. Sv. Jurij je največkrat upodobljen v boju z zmajem. Na laniški freski je zaradi novega okna sv. Jurij skoraj povsem izginil. Vidimo ga le delno na belem konju, pred njim kleči sv. Marjeta, ki jo je rešil pred zmajem.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Kipi z nekdanjih baročnih oltarjev. Pri obnovi leta 1966 so oltarje odstranili in cerkvi vrnili srednjeveško podobo.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Sv. Ahac s spremstvom, freska na slavoločni steni je bila nekoč oltarna slika stranskega oltarja.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, Marijino oznanjenje. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, nadangel Gabriel.

Lanišče pri Škofljici. Vasica na robu Ljubljanskega barja se prvič omenja že leta 1228. Staro vaško jedro s srednjeveško gotsko cerkvijo sv. Uršule.

Polje posejano z lanom. Nežni modri cvetovi se popoldan zaprejo. Po ustnem izročilu je vasica svoje ime dobila po lanu, ki so ga tu sejali do leta 1950. V zadnjih letih polja lanu zopet cvetijo. Rastlina je uporabna v celoti. Lanena semena uporabljamo v prehrani, stebla pa za tkanje lanenega platna. Domačini so oživili običaje, povezane z lanom, ki jih z veseljem pokažejo obiskovalcem.

Radoživa in prijazna pohodnica Tera, pasme nemški boksar. Polna energije, a v vročini paše poležavat ob polju cvetočega lanu. 

Mak. Asociacija na knjigo Ženska v rdečem. Glede čudovite barve mislim. 😊

Opuščeni kamnolom v Lanišču

Kaj se skriva v tem malem gozdičku 😎 Dvorec Lisičje

Grofica pred vhodom na arkadno dvorišče dvorca Lisičje, čaka na pohodnike 👩

Ob dvorcu Lisičje je bil nekoč pravi botanični vrt s številnimi rastlinami, med njimi kar stosedem vrst tulipanov. Vse je popisal tudi Valvasor. Na žalost sta od vsega rastlinskega razkošja, ki si ga lahko samo predstavljamo, ostali le dve mogočni lipi, ki stojita pred dvorcem.

Dvorec Lisičje je zgradil Pankracij pl. Baričevič, v prvi polovici 16. stoletja. Takrat je imel dvorec štiri trakte, trije stojijo še danes. Pritličje je bilo namenjeno delovnim prostorom in ni imelo arkadnega hodnika. Nadstropje je bilo namenjeno bivanje, prostori pa so bili tudi na podstrešju. Danes arkadno dvorišče uporabljajo za različne kulturne prireditve, predvsem pa za prikaz običajev, povezanih z lanom. Na tradicionalni prireditvi, Praznik trenja in predenja lanu, ki poteka 31. avgusta, lahko vse to vidimo v živo. Od trenja in predenja do uporabnosti lanu z bogato laneno kulinariko.

Članice TD Škofljica so spekle laneno potico. Odlična je 😊 

Zadnja lastnica dvorca Lisičje je Občina Škofljica. V več stoletjih so se zvrstili številni lastniki. Med njimi tudi družina Khisel, ki je zgradila grad Fužine in grad v starem mestnem jedru Kranja. Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v lasti Angležinje Mary Loyd. V tem času je bil dvorec polno opremljen, v njem je bilo veliko starin in bogata knjižnica ter opremljena kapela. Po vojni je prišla svoboda, dvorec pa v državne roke. V čigave roke so šle umetnine in oprema se še vedno ne ve 😎

Kamniti portal grajske baročne kapele, ki je bila prizidana kasneje.

Pogled z razgledne ploščadi pred dvorcem Lisičje. Nekoč je bil ob dvorcu ribnik in ogromen cvetlični vrt, pravi botanični vrt, ki se je lahko meril z marsikaterim evropskim vrtom.

Leta 2006 je dvorec Lisičje kupila Občina Škofljica in ga v celoti obnovila. Mogoče pa se vrne tudi oprema in umetnine 😎

Pohod v modrem, od vasice Lanišče do dvorca Lisičje. Lahka pohodna pot z rahlim vzponom, dolga dobra dva kilometra.

Lanišče, Navadna nokota na travniku

Lanišče, travnik v rumenem

Lanišče, viadukt Reber, Mali Vrh

Lanišče. Do Lanišča se lahko pripeljemo z avtobusom LPP številka 3 G, ki vozi iz Ljubljane do Grosuplja. Izstopimo na postajališču Škofljica-Javornik. Prečkamo cesto in pri kapelici zavijemo na pot in v objem čudovite narave. 😊

Lanišče, Travniška kadulja

Lanišče pri Škofljici. Vasica v naročju neokrnjene narave. Spoštuje in obuja stare običaje, predvsem tiste, ki so povezane z lanom.

Lanišče. Kar precej toplarjev imajo, nekateri bolj ohranjeni, nekateri malo manj.

Znamenje v Lanišču, ob poti do srednjeveške cerkve sv. Uršule.

Lanišče. Se vidimo 31. avgusta na Prazniku trenja in predenja lanu s kulturnim programom in bogato laneno kulinariko. Na dvorcu Lisičje seveda 😊

Vir:

voden ogled

Nataša Kovačič, Cerkev sv. Uršule v Lanišču, 2013

zloženka, Lanišče, Občina Škofljica, 2020

zloženka, Dvorec Lisičje, Občina Škofljica, 2020

Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

5. junija 2021. smo se odpravili na voden pohod po delu evropske pešpoti E6, od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim. Približno 14 kilometrov dolgo pot smo začeli pred železniško postajo Grosuplje. Pot nas je vodila po Kolodvorski cesti, pod mogočnimi krošnjami dvostranskega drevoreda, ki so ga zasadili na začetku 20. stoletja. Za trenutek smo se ustavili pri slovensko ameriškem pisatelju Louisu Adamiču, nato pa mimo knjižnice proti Grosupeljskemu polju. 

Slikovita pešpot nas je vodila mimo travnikov, pašnikov in po prijetno senčnatih gozdnih poteh. Naravnih in kulturnih znamenitosti je na tej poti zelo veliko. Na treh največjih smo se za dobro uro tudi ustavili in se z vodičem po njih tudi sprehodili. Oziroma tisti, ki so hoteli. Ustavili smo se v Vodomčevem gaju, nekateri so si ogledali Županovo jamo, za konec pa smo se sprehodili po odlično ohranjenem in lepo obnovljenem proti turškem Taboru nad Cerovim. Srednjeveško obzidje obkroža cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Slavoločna stena je prekrita s čudovitimi freskami, ki so delo mojstrov iz Senja. 

Pohod od Grosuplja do Županove jame, je krožna pot, ki se začne in konča v Grosuplju. Približno 14 kilometrov, če ne upoštevamo oglede treh znamenitosti. Slikovita pot, čudovite naravne in kulturne znamenitosti in super prijazne vodičke. Zelo priporočam.

Simbol občine Grosuplje spominja na črko G. Osnova zanj je bila halštatska živalska svastika s štirimi konjskimi glavami. Našli so jo na Magdalenski gori.

Louis Adamič se je rodil 23. marca 1898. v dvorcu Praproče pri Grosupljem. Bil je pisatelj in politik. Že kot mladoleten se je odpravil v Ameriko in se večkrat vračal domov. Umrl je nasilne smrti 4. septembra 1951. Milford, New Jersey. Doprsni kip na visokem podstavku stoji na ploščadi med Adamičevo in Kolodvorsko cesto. Kip je delo Staneta Keržiča (1918-1969), iz leta 1956.

Grosupeljsko polje, pohodna pot nas vodi proti Slivnici.

Pod manjšo vzpetino na kateri leži vas Spodnja Slivnica je železniška postaja.

Simpatična, pritlična zgradba železniške postaje Spodnja Slivnica na progi Grosuplje - Kočevje.

Še kratek pogled nazaj, na Grosupeljsko polje in gremo naprej

Spodnja Slivnica - pritlična hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop iz prve polovice 20. stoletja. 

Med travniki, pašniki in skozi gozd nas vodi peš pot od Spodnje Slivnice do Vodomčevega gaja. 

Na pročelju lesenega paviljona so postavljena različna debla dreves, ki jih lahko najdemo na tem področju. Učimo se spoznavati različna drevesa 😊

Vodomčev gaj, Cerovo 3 - leseni paviljon z učilnico in info točko. 

Vodomčev gaj z leseno opazovalnico. Prava učilnica v naravi.

Pogled proti Spodnji Slivnici

Cerovo

Cerovo, staro vaško jedro z info točko, klopmi in pitno vodo

Vodnjak z dvokapno streho in lesenim kolesom

Lesena hiška v gozdu nad Županovo jamo

Sprva jamarski dom, potem gostišče, danes bolj razstavni prostor

Vodnjak in klopi pred Županovo jamo. Nekaj časa so jo imenovali tudi Taborska jama.

Stopnice vodijo v Županovo jamo

Spominska plošča na skali pred Županovo jamo. Jože Perme je kraško jamo odkril leta 1926. V tistem času je bil župan, od tod ime Županova jama. Perme je zaznal, da bo jama prava turistična atrakcija. Odkrival je nove sobane, dal napeljati elektriko in številne stopnice, po katerih se obiskovalci spuščajo med kapniki.

Vhod v Županovo jamo. Prva sobana je Ledenica. Pravijo, da ji ime pristoji tudi v poletnem času 😊

Razstava v jamarskem domu. Župan Jože Perme, ki je odkril jamo in lestev, škornji ter vrv iz tistega časa, torej iz leta 1926

V gozdu nad jamarskim domom in nad cesto je zavarovana odprtina kjer je Jože Perme odkril kraško jamo. Ta je nad osrednjo jamo, ki jo imenujejo Permetova jama

Znamenje ob poti na Tabor Cerovo

Tabor Cerovo, obzidje s strelskimi linami iz konca 15. stoletja in del zvonika taborske cerkve sv. Nikolaja.

Vhodni, polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati

Detajl kovanih vhodnih vrat

Vhod v cerkev sv. Nikolaja, desno vhod v mežnarijo, ki so jo uredili v nekdanjem obrambnem stolpu

Gotska slavoločna stena s freskami, ki krasijo cerkev sv. Nikolaja že petsto let. Ustvarili so jih v prvi polovici 16. stoletja, freskarski mojstri iz Senja. Obod slavoločne stene je poslikal Matej Sternen, leta 1897. kot kaže napis v cerkvi.

Detajl slavoločne stene s freskami in podobo Boga očeta. Ob njem sta Abel, ki daruje jagnje in njegov brat Kajn s hudičem

Detajl slavoločne stene. Freska prikazuje Marijo s plaščem.

Križno obokan strop prezbiterija s cvetličnimi motivi

Čudoviti zlati baročni oltar taborske cerkve sv. Nikolaja je iz druge polovice 17. stoletja. V osrednji niši je leseni kip sv. Nikolaja. 

Kamnita menza glavnega oltarja

Križev pot je, leta 1842, naslikal kranjski slikar, iz Layerjeve šole, Gašpar Luka Goetzl (1782-1857). Današnji križev pot je kopija, saj so originalnega ukradli. Kasneje so našli zakopane slike, vendar so bile zelo poškodovane in jih niso mogli restavrirati. Žal.

Tlak v ladji cerkve sv. Nikolaja

Ozko, gotsko okence na prezbiteriju cerkve sv. Nikolaja.

Leseni obrambni hodniki na notranji strani obzidja. Na tleh so vidni temelji treh kašč v katere so kmetje shranjevali živila.

Notranji leseni obrambni hodnik. Tabor Cerovo s cerkvijo sv. Nikolaja in obzidjem so temeljito obnovili na prelomu 20. v 21. stoletje.

Strelna lina v obrambnem obzidju iz katere se danes vidijo drevesa. V času turških vpadov so drevesa posekali. 

V enem od treh obrambnih stolpov so konec 19. stoletja uredili stanovanje za mežnarja. Njegovo črno kuhinjo lahko vidimo še danes. V okrogli sobi pa si lahko ogledamo razstavo o turških vpadih pri nas.

Edinstvena znamenitost, ki stoji v naravni kotlini pod taborom je votlina sv. Antona Puščavnika. Zgradili so jo domačini konec 19. stoletja. Ob njej je tudi zvonček želja. Pravijo, da kar pogosto cinglja, kako pa je z izpolnjenimi željami, to je še skrivnost. 😊

V Ponovi vasi pri Grosuplju smo se razveselili štorklje. 💙

Ponova vas pri Grosuplju. Štorklja si je izbrala dom ob lepi vaški hiši, najverjetneje iz začetka 20. stoletja

Grosupeljski konjiček krasi krožišče.

Vir: voden pohod Grosuplje, Spodnja Slivnica, Vodomčev gaj, Cerovo, Županova jama, Tabor nad Cerovim

zloženka Tabor nad Cerovim, 2018

Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, dr. Stane Mikuž, 1978