Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊

Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Plečnikova vaza

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Križev pot, prva in druga postaja

Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.

Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜

Vir:

Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk, Matjaž Ambrožič. Bogoslovni vestnik, 2019

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD

Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.

Mojstrana, vrata v Triglavski narodni park

Mojstrana, gručasta vasica na Gorenjskem, leži ob Triglavski Bistrici in ob vstopu v Triglavski narodni park. Cesta jo ločuje od vasice Dovje, kjer je služboval Jakob Aljaž. Dolga vas se začne s cerkvico sv. Klemena, ki se prvič omenja leta 1689. V njej so trije baročni oltarji iz Vurnikove delavnice v Radovljici. Na koncu vasi je najnovejša pridobitev, Slovenski planinski muzej, ki so ga odprli leta 2010. Mimo muzeja nas pot zapelje v Triglavski narodni park, kjer nas že čaka prva naravna znamenitost, slap Peričnik. Od Koče pri Peričniku do spodnjega slapu je deset minut hoje po označeni, rahlo strmi poti. Trud je poplačan. Padec spodnjega Peričnika je kar 52 metrov in spada med največje slovenske slapove. Peričnik je naravna znamenitost tudi v svetovnem merilu, saj je eden redkih kjer se lahko sprehodimo tudi za njim. Slap pada v istoimenski potok Peričnik, ta pa se izliva v bližnjo Triglavsko Bistrico.
Na sprehodu po Mojstrani lahko občudujemo tudi stare kmečke hiše v alpskem slogu in s poslikavami na pročeljih. Tu se je rodil svetovno znan slovenski čebelar Mihael Ambrožič. Iz Mojstrane in okoliških vasic izhaja kar nekaj olimpijcev. Bili so tako uspešni, da so jim, sredi Mojstrane, uredili spominski Trg olimpijcev.

Edina ohranjena manjša freska se skriva za glavnim oltarjem, Predstavlja grb, neznane družine, z letnico 1640

Cerkev sv. Klemena stoji na začetku Mojstrane. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1689. Predhodno je na tem mestu stala romanska kapela, ki je danes del prezbiterija. Cerkev ima arkadno vhodno lopo, portal iz peraškega tufa in poslikan zvonik ob prezbiteriju. Cerkev spada v župnijo Dovje.

Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Klemena so leseni in narejeni v Vurnikovi delavnici iz Radovljice. Nastali so v 19. stoletju. 

Leseni glavni oltar nosi letnico 1856. Oltar je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. V središče je postavljen leseni kip sv. Klemena, ob njem pa stojita kipa sv. Avguština in sv. Gregorja. V atiki je relief Marijinega kronanja

Stranski oltar iz leta 1881. s kipom sv. Valentina. V atiki je sv. Ana, ki uči Marijo brati

Stranski oltar s sv. Andrejem. Ob njem sta apostola sv. Simon in sv. Matija. V atiki je Kristus z nejevernim Tomažem.

Cerkev je tlakovana s ploščami iz peraškega tufa

Križev pot iz okoli leta 1830. Slikar Matej Goričnik. Deseta in enajsta postaja naj bi bili delo Leopolda Layerja.

Zakristijska omara

Krstni kamen

Vhod v cerkev sv. Klemena v Mojstrani

Zvonik krasijo šivani robovi, bordure, romanska bifora in zalomljena piramidna streha, krita s korci

V zvoniku je zvon iz 14. stoletja, ki še vedno odlično deluje

Simbol Slovenije, kozolec. Pogled na Dovje

Znamenje sv. Klemena stoji sredi travnika nedaleč stran od cerkvice sv. Klemena v Mojstrani. V notranjosti stoji baročni, leseni kip sv. Klemena

Baročno slopno znamenje je iz 18. stoletja. Freske, ki ga danes krasijo pa so iz konca 20. stoletja. Freske je ustvaril slikar, ki je živel in delal v Kranju, Vinko Tušek in njegov sin Marko Tušek. V niši je podoba sv. Andreja s križem v obliki črke X

Piramidasta streha znamenja je pokrita s skodlami. V plitvi niši sta upodobljena sv. Ciril in Metod.

Rojstna hiša Mihaela Ambrožiča (1846-1904), na Triglavski cesti v Mojstrani. Mihael Ambrožič je bil svetovno znan čebelar. Ustvaril je podjetje, ki je izvažalo kranjske čebele, vse od matice, naravnih rojev do originalnih panjev, ki so jih imenovali kranjič.

Del domačije čebelarja Ambrožiča v katerem je bilo gospodarsko poslopje in obokan prehod na dvorišče.

Na pročelju Ambrožičeve hiše kraljuje kranjska čebela. Pod njo so številni medaljoni z imeni mest kjer je naš čebelar trgoval in osvajal mednarodne nagrade na področju čebelarstva.

Spominska plošča v obokanem prehodu, ki povezuje stanovanjski del z gospodarskim

Leseni portal gospodarskega dela. Nekoč je bil tu hlev, skedenj in mlin

Veliki ruski terier Mac nima nič s čebelarstvom. Prišel je preverit kaj počnem 😍

Dvoriščna stran domačije gleda proti Triglavski Bistrici.

Nadstropna hiša z izrezljanim lesenim balkonom je iz sredine 19. stoletja

Tipična Zgornje-savska hiša z dvokapno streho na čop, z gankom v podstrešnem delu, pritličje delno leseno, delno zidano. Lepa, zelo lepa. 😍

Šmercova hiša je bila nekoč gostilna. Hišo je zgradil Schmerz iz Bavarske, leta 1778. V drugi polovici 19. stoletja postane lastnik Jurij Šmerc, ki je bil eden prvih gorskih vodnikov na tem koncu

Freska na pročelju, višavska Marija iz leta 1779.

Sv. Florjan

S fresko višarske Marije in sv. Florjana so bile označene gostilne na romarski poti, ki je vodila na Svete Višarje.

Del freske nad vhodnim portalom in letnica 1778, ko je bila zgrajena Šmercova hiša

Mojstrana ob Triglavski Bistrici

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: Mojstrana, Tea Lukan Klavžer, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 203, 2003

Register NKD

kranjska-gora.si
mojstrana.com
zupnija-dovje.si

UE Jesenice, Umetnostna topografija Slovenije, ZRC SAZU, Ljubljana 2011