Mojstrana, gručasta vasica na Gorenjskem, leži ob Triglavski Bistrici in ob vstopu v Triglavski narodni park. Cesta jo ločuje od vasice
Dovje, kjer je služboval Jakob Aljaž. Dolga vas se začne s
cerkvico sv. Klemena, ki se prvič omenja leta 1689. V njej so trije baročni oltarji iz Vurnikove delavnice v
Radovljici. Na koncu vasi je najnovejša pridobitev,
Slovenski planinski muzej, ki so ga odprli leta 2010. Mimo muzeja nas pot zapelje v
Triglavski narodni park, kjer nas že čaka prva naravna znamenitost,
slap Peričnik. Od Koče pri Peričniku do spodnjega slapu je deset minut hoje po označeni, rahlo strmi poti. Trud je poplačan. Padec spodnjega Peričnika je kar 52 metrov in spada med največje slovenske slapove. Peričnik je naravna znamenitost tudi v svetovnem merilu, saj je eden redkih kjer se lahko sprehodimo tudi za njim. Slap pada v istoimenski potok Peričnik, ta pa se izliva v bližnjo
Triglavsko Bistrico.
Na sprehodu po Mojstrani lahko občudujemo tudi stare kmečke hiše v alpskem slogu in s poslikavami na pročeljih. Tu se je rodil svetovno znan slovenski čebelar Mihael Ambrožič. Iz Mojstrane in okoliških vasic izhaja kar nekaj olimpijcev. Bili so tako uspešni, da so jim, sredi Mojstrane, uredili spominski Trg olimpijcev.
 |
| Edina ohranjena manjša freska se skriva za glavnim oltarjem, Predstavlja grb, neznane družine, z letnico 1640 |
 |
| Cerkev sv. Klemena stoji na začetku Mojstrane. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1689. Predhodno je na tem mestu stala romanska kapela, ki je danes del prezbiterija. Cerkev ima arkadno vhodno lopo, portal iz peraškega tufa in poslikan zvonik ob prezbiteriju. Cerkev spada v župnijo Dovje. |
 |
| Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Klemena so leseni in narejeni v Vurnikovi delavnici iz Radovljice. Nastali so v 19. stoletju. |
 |
| Leseni glavni oltar nosi letnico 1856. Oltar je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. V središče je postavljen leseni kip sv. Klemena, ob njem pa stojita kipa sv. Avguština in sv. Gregorja. V atiki je relief Marijinega kronanja |
 |
| Stranski oltar iz leta 1881. s kipom sv. Valentina. V atiki je sv. Ana, ki uči Marijo brati |
 |
| Stranski oltar s sv. Andrejem. Ob njem sta apostola sv. Simon in sv. Matija. V atiki je Kristus z nejevernim Tomažem. |
 |
| Cerkev je tlakovana s ploščami iz peraškega tufa |
 |
| Križev pot iz okoli leta 1830. Slikar Matej Goričnik. Deseta in enajsta postaja naj bi bili delo Leopolda Layerja. |
 |
| Zakristijska omara |
 |
| Krstni kamen |
 |
| Vhod v cerkev sv. Klemena v Mojstrani |
 |
| Zvonik krasijo šivani robovi, bordure, romanska bifora in zalomljena piramidna streha, krita s korci |
 |
| V zvoniku je zvon iz 14. stoletja, ki še vedno odlično deluje |
 |
| Simbol Slovenije, kozolec. Pogled na Dovje |
 |
| Znamenje sv. Klemena stoji sredi travnika nedaleč stran od cerkvice sv. Klemena v Mojstrani. V notranjosti stoji baročni, leseni kip sv. Klemena |
 |
| Baročno slopno znamenje je iz 18. stoletja. Freske, ki ga danes krasijo pa so iz konca 20. stoletja. Freske je ustvaril slikar, ki je živel in delal v Kranju, Vinko Tušek in njegov sin Marko Tušek. V niši je podoba sv. Andreja s križem v obliki črke X |
 |
| Piramidasta streha znamenja je pokrita s skodlami. V plitvi niši sta upodobljena sv. Ciril in Metod. |
 |
| Rojstna hiša Mihaela Ambrožiča (1846-1904), na Triglavski cesti v Mojstrani. Mihael Ambrožič je bil svetovno znan čebelar. Ustvaril je podjetje, ki je izvažalo kranjske čebele, vse od matice, naravnih rojev do originalnih panjev, ki so jih imenovali kranjič. |
 |
| Del domačije čebelarja Ambrožiča v katerem je bilo gospodarsko poslopje in obokan prehod na dvorišče. |
 |
| Na pročelju Ambrožičeve hiše kraljuje kranjska čebela. Pod njo so številni medaljoni z imeni mest kjer je naš čebelar trgoval in osvajal mednarodne nagrade na področju čebelarstva. |
 |
| Spominska plošča v obokanem prehodu, ki povezuje stanovanjski del z gospodarskim |
 |
| Leseni portal gospodarskega dela. Nekoč je bil tu hlev, skedenj in mlin |
 |
| Veliki ruski terier Mac nima nič s čebelarstvom. Prišel je preverit kaj počnem 😍 |
 |
| Dvoriščna stran domačije gleda proti Triglavski Bistrici. |
 |
| Nadstropna hiša z izrezljanim lesenim balkonom je iz sredine 19. stoletja |
 |
| Tipična Zgornje-savska hiša z dvokapno streho na čop, z gankom v podstrešnem delu, pritličje delno leseno, delno zidano. Lepa, zelo lepa. 😍 |
 |
| Šmercova hiša je bila nekoč gostilna. Hišo je zgradil Schmerz iz Bavarske, leta 1778. V drugi polovici 19. stoletja postane lastnik Jurij Šmerc, ki je bil eden prvih gorskih vodnikov na tem koncu |
 |
| Freska na pročelju, višavska Marija iz leta 1779. |
 |
| Sv. Florjan |
 |
| S fresko višarske Marije in sv. Florjana so bile označene gostilne na romarski poti, ki je vodila na Svete Višarje. |
 |
| Del freske nad vhodnim portalom in letnica 1778, ko je bila zgrajena Šmercova hiša |
