Prikaz objav z oznako Velikolaška. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Velikolaška. Pokaži vse objave

nedelja, 6. februar 2022

Grad Turjak

Mogočen Turjaški grad stoji okoli dvajset kilometrov oddaljen od Ljubljane, v istoimenski vasici Turjak. Čudovita destinacija za krajši, kulturno zgodovinsko kulinarični potep. V toplejših mesecih na grajskem dvorišču prirejajo srednjeveške dneve pa tudi tržnico z domačimi proizvodi. 

Srednjeveški grad je bil skozi svojo dolgo zgodovino večkrat predelan in prezidan. Današnji je bil  obnovljen med leti 1998. do 2002. Spada v občino Velike Lašče in v Velikolaško deželo slikovitih zgodb, kot se glasi turistični slogan tega dela naše prelepe Slovenije.

Grad Turjak ima skoraj trikotno obliko saj se je moral prilagoditi prostoru, ki ga nudi vzpetina nad vasjo. Ko se vzpenjamo proti gradu zagledamo mogočni okrogli stolp. Nekdanja bastija oziroma volovski stolp. Na njem je vzidana kamnita plošča s podobo tura po katerem naj bi grad dobil ime. Ob njem so tudi grbi turjaških grofov in letnica 1520. ko so grad podrli in ga na novo pozidali. 

Zanimivo je, da je imel grad dve kapeli. Katoliška je še danes v uporabi. Druga, protestantska, poimenovana po Juriju Dalmatinu je danes samo še prostor z imenom in rekonstrukcijo fresk, ki so jo nekdaj krasile. 

V nekdanjem stanovanjskem traktu je urejen muzej, ki nas popelje skozi bogato zgodovino plemiške rodbine, ki je skozi stoletja prebivala na Turjaku. Zanimiv in poučen ogled za vse starostne skupine. Meni je bilo všeč. 😊

Slovenija
Velika plošča na Volovskem stolpu v katerem je bila nekdaj bastija oziroma ječa. V središču tur po katerem je grad dobil ime. Na plošči so grbi Turjaških grofov. Na spodnji plošči je letnica 1520. ko so grad Turjak obnavljali. 

Slovenija

Slovenija
Turjaški grad sestavljajo trije mogočni okrogli stolpi in en štirikoten s srednjeveško grajsko kapelo.

Slovenija
Ob gradu kjer danes stoji zgradba Lovskega doma, je bil nekoč grajski špital, bolnišnica in pokrita grajska jahalnica

Slovenija
Severni grajski trakt in okrogli stolp z bastijo, imenovan tudi Volovski stolp

Slovenija
Del severnega trakta s pomolom

Slovenija
Lepo obnovljena zunanjost romanske apside srednjeveške kapele na Turjaškem gradu

Slovenija
Pod Turjaškim gradom so še vidni ostanki grajskih hlevov za konje iz 17. stoletja.

Slovenija
Mogočna turjaška lipa ima obseg kar osem metrov.

Slovenija
Nad glavnim vhodom Turjaškega gradu so trije kamniti grbi iz konca 15. stoletja. Prvi grb s šesterokrako zvezdo je grb Krških grofov. Ko so se preimenovali v Frankopane, so dobili nov grb, ki stoji na desni strani. Upodobljena sta dva leva, ki lomita kruh.   

Slovenija
Turjaški tur - tur izumrlo divje govedo po katerem je Turjak dobil ime

Slovenija
Notranjost obnovljenega grajskega stolpa

Slovenija
S cvetličnimi motivi okrašena lesena skrinja

Slovenija
Okoli gradu so bili in so še, obširni gozdovi, seveda v lasti Turjaških grofov

Slovenija
Grajski stolp, v katerem je danes del muzeja, ima več etaž.

Slovenija
Muzejska zbirka na Turjaškem gradu

Slovenija
Viteška dvorana na Turjaškem gradu

Slovenija

Slovenija
Nekoč so bili ljudje manjši 😎 Etnološka zbirka na gradu Turjak

Slovenija
Tiskarski stroj nekoč

Slovenija
Rekonstrukcija poslikave s freskami v nekdaj romanski, protestantski Dalmatinovi kapeli. Jurij Dalmatin je nekaj časa bival na turjaškem gradu

Slovenija
Muzej grad Turjak - bojevnik iz 12. stoletja

Slovenija
Muzej grad Turjak - Mene spominja na Don Kihota 😊

Slovenija
Muzej grad Turjak - Helebarde in ščiti

Slovenija
Muzej grad Turjak - Cvet srednjeveškega orožja 😎

Slovenija
Muzej grad Turjak

Slovenija
Grajsko dvorišče. Na desni je južni trakt, obnovljen. V njem je muzej in grajska krčma.

Slovenija
Stilsko pohištvo v poročni dvorani

Slovenija
Za poročno dvorano je vhod v sobano, ki so jo namenili Turjaški Rozamundi. Lepotici brez primere. Opeval jo je tudi naš slavni poet France Prešeren

Slovenija
Vogalni pomol na konzolah krasi srednjeveški obrambni stolp. V njem je bila srednjeveška kapela, imenovana Dalmatinova kapela. Nekaj fresk se je ohranilo. Zunanje stopnišče so dogradili ob obnovi gradu.

Slovenija
Nekdaj plemiška empora v turjaški kapeli

Slovenija
Glavni oltar s Križanim

Slovenija
Vas Turjak

Slovenija
Vas Turjak - Kapelica Lurške Matere božje, zidana, zaprtega tipa. Stoji sredi vasi. Postavili so jo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. 

Slovenija
Nadstropna, štiriosna hiša s štirikapno streho, Turjak 21, je bila nekdaj žandarmerija. Danes bi rekli policijska postaja. Zgradili so jo v prvi četrtini 20. stoletja. Upam, da jo obnovijo, meni je ena lepših hiš v vasi. Cesta levo, nas pripelje do pokopališča in grobnice družine Auersperg. 

Slovenija
Pokopališče Turjak - Ob pokopališkem zidu so leta 1915. uredili mavzolej turjaške veje družine Auersperg. Klasicističen tempelj z grobnico v kateri so pokopani zadnji Turjaški. 

Slovenija
Pogled, na mogočen grad Turjak, s poti, ki pelje skozi gozd do pokopališča in grobnice zadnjih Turjaških

Slovenija
Na vstopu v vas Turjak stoji obelisk, poleg njega pa sarkofag. Tu je pokopano sto dvajset borcev NOB. Spomenik je delo kiparja Staneta Keršiča in arhitekta Marka Šlajmerja. Postavili so ga leta 1959. 

Velike in Male Lašče - Velikolaška pokrajina


Vir: zloženka
Register NKD
Informativne table v muzeju
Branko Reisp, Turjak, Zbirka vodnikov 94, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1979
Grad Turjak - facebook stran


torek, 20. julij 2021

Velike Lašče in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Velike Lašče so središče Velikolaške pokrajine in sedež istoimenske občine. Staro vaško jedro se je razvilo okoli župnijske cerkve Marijinega rojstva. Njena zvonika, ki sta najmlajši del cerkve, sta vidna daleč naokoli. Cerkev je poslikal slovenski slikar Janez Wolf. Leseni kip Matere božje, v osrednji niši glavnega oltarja, je delo Franca Zajca. Oba stranska oltarja je izdelal kamnosek Ignacij Toman, oltarni sliki pa slikar Edvard Wolf.

Velikolaška pokrajina je dala kar nekaj znamenitih mož, ki se jih z različnimi obeležji spominjajo tudi v Velikih Laščah. Uredili so spominski park Primoža Trubarja in mu v parku postavili spomenik. Poleg njega pa so na ličnih stolpičih imena in silhuete Andreja Turjaškega, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče sem spregledala.

Kaj vse sem še videla na sprehodu po Velikih Laščah pa v foto zgodbi:

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Pritlikava drevesa ločijo Trubarjev park od prometne ceste.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leta 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, so v Velikih Laščah uredili spominski park Primoža Trubarja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Kip Primoža Trubarja naj bi izdelali po mavčni predlogi slikarja in kiparja Toneta Kralja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
V Trubarjevem parku so obeležja cele plejade znamenitih velikolaških mož. Med drugimi tudi slovenski pisatelj, prevajalec in urednik Josip Stritar (6. marec 1836. Podsmreka pri Velikih Laščah - 25. november 1923. Rogaška Slatina). Nisem opazila nobene ženske. Mogoče sem spregledala. 😎 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Andrej Turjaški (9. april 1557. Žužemberk - 5. september 1594. Karlovec) je kot vojaški poveljnik s svojo vojsko v bitki pri Sisku, sredi leta 1593, premagal Turke in jih izgnal nazaj od koder so prišli. 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike Lašče, pritlikavi drevored ob Trubarjevem parku in daleč naokoli vidna zvonika župnijske cerkve Marijinega rojstva.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velikolaška župnijska cerkev Marijinega rojstva in župnišče. Cerkev kot jo vidimo danes so zgradili v neoromanskem slogu leta 1856. po velikem požaru, ki je zajel staro vaško jedro. Prvotno je imela cerkev en zvonik. Sedanja mogočna zvonika so zgradili leta 1876, ko so starega podrli in preuredili cerkev.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Spomenik Franu Levstiku (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana) v obliki kamnitega obeliska je izdelal kamnosek Franc Jontez (1853. Cerovec pri Šentjanžu - 1928. Velike Lašče). Postavili so ga leta 1889. Levstikov relief je ustvaril kipar Svetoslav Peruzzi, leta 1931. Tudi kip Matere božje v niši nad glavnim vhodom je delo Franca Jonteza.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Križno obokano kupolo prezbiterija je s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana), leta 1863.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Baročni glavni oltar z lesenim kipom Matere božje. Avtor kipa Franc Zajc.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stranski, kamniti baročni oltar sv. Ane je ustvaril kipar Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Ane z malo Marijo je delo slikarja Edvarda Wolfa.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stranski kamniti oltar sv. Frančiška Ksaverija. Oba stranska oltarja in oltarni sliki sta ustvarila Ignacij Toman in slikar Edvard Wolf.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na steno naslikan stranski oltar

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Orgle izdelane leta 1858.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Zazid, najstarejši del Velikih Lašč z nizom pritličnih hiš, z dvokapno streho na čop. Večina hiš ima dvoramno vhodno stopnišče. Z ožjo stranico so obrnjene na cesto. Stojijo tik ob cerkvi Marijinega rojstva, kjer je bilo nekoč obzidje. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stavba občine Velike Lašče in gostilna Pri Kuklju, ki je družinska tradicija že od leta 1778.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Spomenik NOB pred občinsko zgradbo so odkrili leta 1980. Na pravokotnem stebru je relief zvezde in plamenic. Avtor spomenika je arhitekt, planinec in nekaj časa Plečnikov risar, Vlasto Kopač (3. junij 1913. Žiri - 27. april 2006. Ljubljana)

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Jože Javoršek s pravim imenom Jože Brejc je bil pisatelj. Rodil se je v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Umrl je v Ljubljani, 2. septembra 1990. Njegov doprsni kip, ki stoji na pročelju gostilne Pri Kuklju, je ustvaril kipar Stojan Batič, leta 1993.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Levstikov dom in vodnjak ob Stritarjevi cesti v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Levstikov dom s podobami znamenitih slovenskih kulturnikov na pročelju. Zgradba je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej je danes spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja, knjižnica Frana Levstika, kino, galerija pa še kaj verjetno. Stara telefonska govorilnica pred domom danes služi kot knjigobežnica.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Niz nadstropnih hiš v starem vaškem jedru.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na nekem velikolaškem vrtu, potonika

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Glasbena šola v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Hacienda 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Detajl spomenika NOB, ob pokopališkem zidu. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leseno razpelo

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Sv. Florjan in veduta Velikih Lašč na pročelju Gasilskega doma.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike in Male Lašče so povezane s polji in travniki

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Petelin in kokoši na travniku 😊

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Sv. Družina v kapelici iz konca 19 stoletja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike Lašče

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Arhitekturno tihožitje 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leseno razpelo s Križanim iz gline, pokrito z dvokapno strešico.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Ulica Cereja v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Ob Cereji sem srečala dva konjička, mama in žrebiček 💚

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Toplar, z dvojnim izrezljanim opažem v zatrepu, nosi letnico 1845. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Kamniti, okrogli vodnjak na vstopu v Velike Lašče

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Radovedni konjiček na pašniku 💜

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na travniku

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike in Male Lašče povezuje lepo urejena pešpot. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, gostilna Pri Trojici. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, cerkev sv. Trojice, zgrajena leta 1728. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, vila s historično fasado je bila zgrajena konec 18. stoletja.






Vir: Register NKD
zapisi v cerkvi