Prikaz objav z oznako tehnična dediščina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako tehnična dediščina. Pokaži vse objave

ponedeljek, 7. september 2020

Idrija: rudarstvo, čipke, idrijski žlikrofi ...

Prva asociacija na Idrijo je zame rudnik živega srebra, rudarsko mesto. Takoj zatem čipke in v novejšem času tudi idrijski žlikrofi. Z njimi sem tudi zaključila potep po starem mestnem jedru Idrije. Kot je rekla prodajalka na prazniku idrijskih žlikrofov, samo eni so idrijski žlikrofi, vsi ostali so samo žlikrofi. Kakorkoli že, idrijski žlikrofi, zaščiteni z evropskim znakom 'Zajamčena tradicionalna posebnost', so res odlični 👍

Od leta 1500. je Idrija rasla in se širila zaradi rudnika živega srebra. Sprva v zasebni lasti, kasneje v lasti Habsburžanov, ki so z njim zelo dobro služili in verjetno zgradili kar nekaj dunajskih palač, ki jih danes občudujemo. Idrija je dobila grad. Ta ni bil za potrebe plemiške družine, temveč za potrebe rudnika. Za rudarje so se gradile rudarske hiše, značilne večnadstropne hiše z majhnimi okni, strmo dvokapno streho in sobicah v podstrešju. Kar nekaj jih še stoji. Eno takih z velikim vrtom, ki stoji na Bazoviški cesti, so spremenili v zanimiv muzej s prikazom bivalne kulture rudarske družine. 

Staro mestno jedro Idrije ima štiri trge. Najstarejši je Ahacijev trg, poimenovan po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na njem stoji ogromna palača, nekdanje žitno skladišče, gledališče, nekdanja šola, kamniti vodnjak. Žitno skladišče ima obokan prehod skozi katerega pridemo na Mestni trg, ki ga obdajajo meščanske hiše iz 19. in 20. stoletja. Najmanjši trg je Scopolijev trg poimenovan po rudarskem zdravniku in naravoslovcu Giovanniju Antoniu Scopoliju ali po naše Janezu Antonu Scopoliju. Na trgu je palača s spominsko ploščo v kateri je znameniti mož živel. Od tu se odpravimo po Kosovelovi ulici do Antonijevega rova, ki je urejen kot rudarski muzej in odprt za organizirane oglede. 

Rudarsko dediščino Idrije srečujemo na vsakem koraku. Na srečo so muzealci in zaščitniki tehnične dediščine marsikateri stroj, ki bi ga nekateri kar pretopili, rešili, restavrirali in danes so razstavljeni po mestu. Zanimivo raziskovanje Idrije sem zaključila z idrijskimi žlikrofi. Okusno rudarsko jed so različni lokalni ponudniki pripravljali na tradicionalnem Prazniku idrijskih žlikrofov, ki se je letos odvijal v parku Mejca, ob reki Idrijci

Razgibana meščanska hiša ali pa kar čudovita palača v rožicah na Lapajnetovi ulici v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Idrijski kuža bi rad šel v trgovino pa mu ne pustijo 💜

Slovenija, S. Primorska
Spomenik padlim v NOB in idrijskim rudarjem stoji v manjšem parku, na Mestnem trgu. Postavili so ga 29. oktobra 1953. Avtorja: arhitekt Viljem Strmecki in kipar Tone Kralj.

Slovenija, S. Primorska
Klasicistična dvonadstropna, vogalna hiša na Mestnem trgu 11, stoji na robu največjega idrijskega trga. Zgrajena je bila okoli leta 1900. 
Slovenija, S. Primorska
Grad Gewerkenegg so gradili od 1522. do 1533. Grad in rudnik sta bila štirideset let v lasti podjetnikov. Leta 1575. je vse skupaj kupil nadvojvoda Karel. Habsburžani so dobro služili z rudnikom vse do konca prve svetovne vojne. V gradu so bili prostori rudniškega vodstva in administracije. V ogromnem gradu so bile še pisarne, pa tudi sodišče, davčni urad, šola, rudarska policija, godba, skladišča in zapori. Imel pa je tudi obrambno funkcijo.

Slovenija, S. Primorska
Baročni oltar kapelice sv. Janeza Nepomuka. Današnja podoba kapele ob Nikovi, je iz 18. stoletja. Prvotno so postavili leta 1525. v spomin na veliko poplavo

Slovenija, S. Primorska
Hiša z nekdanjo delavnico in veliko teraso s kamnito balustrado stoji na Študentovski ulici in nosi letnico 1910.

Slovenija, S. Primorska
Cerkev sv. Trojice so postavili leta 1500. Je najstarejša idrijska cerkev. Še vedno jo krasijo visoka gotska okna s krogovičjem. V 20. stoletju so okna okrasili z vitraji slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča na pročelju cerkve sv. Trojice v Idriji

Slovenija, S. Primorska
Legenda pravi, da je bil na mestu kjer stoji cerkev sv. Trojice nekoč gozd. V hiški sredi gozda je živel kmet z družino. Ker se je ukvarjal z izdelavo škafov, so mu rekli kar Škafar. Na tem prostoru je prvi našel samorodno živo srebro, ko je pri studencu namakal leseni škaf,

Slovenija, S. Primorska
Razkošno domovanje pridnih čebel v Idriji. To razkošje jim je omogočil idrijski trgovec s čipkami, Pavel Lapajne. Idrijski meščanski čebelnjak so postavili leta 1925. Prvotne panjske končnice je poslikal idrijski slikar Nikolaj Pirnat. Čebelnjak je bil v lasti družine do konca druge svetovne vojne, ko so ga nacionalizirali. Za čebele so še vedno skrbeli družinski člani. Ko je umrl zadnji, je začel umirati tudi čebelnjak. Pred popolnim propadom so ga rešili leta 2013, ko so ga obnovili in rešili kar se je rešiti dalo. Panjske končnice z idrijskimi motivi je poslikal domači slikar Danilo Jereb. (vir: promocijska brošura)

Slovenija, S. Primorska
Detajl čudovite secesijske palače na Študentovski ulici 1. Stavba je bila zgrajena leta 1905. V njej je bila okrajna hranilnica in posojilnica ter stanovanja za vodstveni kader. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske palače s čebelico v grbu, verjetno znak takratne okrajne hranilnice

Slovenija, S. Primorska
Idrija, Pot sv. Antona

Slovenija, S. Primorska
Muca iz Idrije, ki sem jo srečala, bi na lepotnem tekmovanju zmagala. Samo mora se prijavit 💜

Slovenija, S. Primorska
Frančiškov jašek na Bazoviški ulici so začeli graditi leta 1792. Uporabljali so ga za prevoz rudarjev in materiala v rudnik. Izredna tehnična dediščina, ki so jo uspeli rešiti pred uničenjem.

Slovenija, S. Primorska
Rudarska hiša na Bazoviški ulici je danes muzej. Hiša je bila zgrajena konec 18. stoletja. Kljub majhnim prostorom, je v njej živelo več družin. V podstrešnih sobicah pa so živeli samski fantje, ki so delali v rudniku. Ob hiši je vrt, ki so ga obdelovali nekdaj in tudi danes.

Slovenija, S. Primorska
Stene v prostorih rudarske hiše so krasile barvne poslikave. Pri obnovi hiše so odstranili kar trinajst plasti beleža, da so prišli do barvnih sten in jih vsaj delček ohranili.

Slovenija, S. Primorska
Tlak v kuhinji rudarske hiše

Slovenija, S. Primorska
Poslikana stena s cerkvico

Slovenija, S. Primorska
Grm na vrtu rudarske hiše, papeževa sveča

Slovenija, S. Primorska
Aumeški trg je dobil ime po francoskem mestu Aumetz, ki je pobrateno z Idrijo. Spomenik je posvečen rudarjem, žrtvam velikega rudniškega požara, ki se je razbesnel 3. novembra 1846.

Slovenija, S. Primorska
Stavba v kateri se skriva eden najstarejših rudniških rovov na svetu, se imenuje Šelštev. Zgradili so jo v 18. stoletju. V pritličju so se zbirali rudarji preden so odšli v rov. V zgornjih nadstropjih je bila ambulanta, pisarne in stanovanja za zaposlene. V stavbi se je, 11. februarja 1890, rodil Stanko Bloudek.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča Stanku Bloudku na pročelju stavbe Šelštev oziroma Antonijevega rova

Slovenija, S. Primorska
Železna vrata vodijo v nekdanji rudnik živega srebra v Idriji že od leta 1500. Danes deluje kot muzej in spada pod UNESCO-vo zaščito.

Slovenija, S. Primorska
Prvotno so bili rudniški rovi podprti z lesenimi tramovi, ki so jih morali pogosto menjati. V drugi polovici 18. stoletja so rove obokali in utrdili z bolj trpežnimi materiali. 

Slovenija, S. Primorska
Ahacijev trg je najstarejši trg v Idriji. Ime je dobil po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na trgu stoji mogočna baročna zgradba, nekdanje rudniško žitno skladišče, zgrajeno leta 1764. in gledališče, nenavadne ovalne oblike, ki naj bi ga zgradili iz materiala, ki je ostal pri gradnji žitnega skladišča.

Slovenija, S. Primorska
Na pročelju nekdanjega žitnega skladišča stojijo spominske plošče ljudem, ki so s svojim delom pustili velik pečat v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Baročni, kamniti vodnjak na Ahacijevem trgu v Idriji. 

Slovenija, S. Primorska
Kosovelova ulica s strnjenim nizom meščanskih hiš ob potoku Nikova. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske meščanske hiše na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Skozi staro mestno jedro Idrije teče potok Nikova z lepo urejeno kamnito strugo. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša na Kosovelovi 8 je iz 18. stoletja. Znana je kot Scopolijeva hiša saj je v njej živel rudniški zdravnik in tudi izjemen naravoslovec. Giovani Antonio Scopoli je v Idriji služboval kot prvi rudniški zdravnik. V Idriji je živel, delal in raziskoval naravo od leta 1754. do 1769. Scopoli je opisal poklicne bolezni idrijskih rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. Manjši trg z vodnjakom ob hiši se imenuje po njem, Scopolijev trg.  

Slovenija, S. Primorska
Vodnjak na Scopolijevem trgu v Idriji. Spodnji del je kamnit, zgornji pa iz litoželeza. Na vrhu stoji kip rudarja. Na vodnjaku je letnica 1868.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča o dopisovanju Scopolija z znamenitim švedskim botanikom Carlom von Linnejem. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša s stolpom in kamnoseškim okrasjem na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Nadstropna rudarska hiša z značilnimi majhnimi okenskimi odprtinami in bivalnim podstrešjem z lesenim zatrepom. Tekom let se je tudi videz spreminjal.

Slovenija, S. Primorska
V hiši na Kosovelovi ulici 21 je bila prva čipkarska šola v Idriji. Hiša nosi častitljivo letnico 1549. Čipkarska šola pa se je vanjo preselila leta 1910. Ustanovljena je bila leta 1876. 

Slovenija, S. Primorska
Povezava stanovanjske hiše z delavnico.

Slovenija, S. Primorska
Gostilno pri Škafarju podpira gigantski klekelj 😎

Slovenija, S. Primorska
Osnova trinadstropne meščanske hiše na Mestnem trgu 16 je iz druge polovice 19. stoletja. V hiši je živel slovenski slikar Jurij Tavčar Idrijski (10. april 1820. Idrija - 19. marec 1892. Idrija)
Slovenija, S. Primorska
Sprva enonadstropna meščanska hiša na Mestnem trgu 14, je konec 19. stoletja dobila še eno nadstropje. V pritličju je danes razstavni prostor idrijske čipke. Kaj dela toliko fantov pred "čipkarno" 😊 22. avgusta so v Idriji priredili rudarsko - čipkarski tek na dolge proge, dobrih 50, 27 in 14 kilometrov. Eni so sodelovali, drugi pa navijali.

Slovenija, S. Primorska
Tehnično dediščino idrijskega rudnika živega srebra lahko srečamo povsod po mestu. Ta je na poti do parka Mejca ob Idrijci. 

Slovenija, S. Primorska
Staro mestno jedro Idrije. Na vzpetini pa cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo iz druge polovice 17. stoletja.

Slovenija, S. Primorska
Slap v Idriji. Od kod se vzame, ne vem 😊

Slovenija, S. Primorska
Reka Idrijca 
Slovenija, S. Primorska
Neprecenljiva tehnična dediščina. Kamšt, nekdaj sistem za črpanje vode iz rudniških jaškov, danes muzej.

Slovenija, S. Primorska



Foto zgodbe iz Idrije:




Vir: Informacijske table
Register NKD
Jane Kavčič, Idrijski svet vabi na obisk, Turistični vodnik po Idrijski občini, 2002



torek, 23. oktober 2018

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Slovenija
Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino
Slovenija
Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.
Slovenija
V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra
Slovenija
Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra
Slovenija
Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp
Slovenija
Del baročnega pročelja
Slovenija
Slovenija
Cvetoči arkadni hodnik
Slovenija
Zazidan mali gotski portal
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica
Slovenija
Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro
Slovenija
BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro
Slovenija
Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem
Slovenija
Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja
Slovenija
Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek
Slovenija
Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 
Slovenija
Samostansko muzejska idila v Bistri
Slovenija
Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor
Slovenija
Bistriški grb
Slovenija
Slovenija
Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 
Slovenija
Stari vhod v samostan z dvoriščne strani
Slovenija
Sončna ura
Slovenija
Sončna ura z letnico 1669
Slovenija
Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču
Slovenija
Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom
Slovenija
Stopnišče z železnimi kovanimi vrati
Slovenija
Kamniti gotski portal
Slovenija
Kamniti podstavek z reliefom
Slovenija
Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka
Slovenija
Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊
Slovenija
Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem
Slovenija
Pogled na glavno samostansko dvorišče
Slovenija
Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva
Slovenija
Ročna črpalka
Slovenija
Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev
Slovenija
Pomol na konzolah nad križnim hodnikom
Slovenija
Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku
Slovenija
Prehod med atrijem in križnim hodnikom
Slovenija
Rebrasto obokan križni hodnik
Slovenija
Sklepnik s cvetličnim motivom
Slovenija
Konzola, zaključek kamnitega rebra
Slovenija
Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano
Slovenija
Samostanski park
Slovenija
Križni hodnik in stari drevak
Slovenija
Slovenija
Samostanski park in sprehajalne poti
Slovenija
Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil
Slovenija
Mokrišče, bajer
Slovenija
Lesena vodna zapornica
Slovenija
Paviljon na robu samostanskega parka
Slovenija
Mlin na vodni pogon
Slovenija
Kovačija na vodni pogon
Slovenija
Leseni mostiček nad deročo Bistro
Slovenija
Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri
Slovenija
Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute
Slovenija
Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina
Slovenija
Titov Rolls Royce letnik 1952. 
Slovenija
Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro
Slovenija
Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h
Slovenija
Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 
Slovenija
Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.
Slovenija
Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja


Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke