Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.

Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 

Vhodni, kamniti, baročni portal

Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavili kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.

Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 

Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.

Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.

Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje

Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja

Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši

Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)

Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 

Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.

Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.

Božji grob. 

Stari nabiralnik donacij

Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)

Krstilnica in Jezusov krst

Ecce homo

Prižnica

Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.

Orgle in ena od postaj križevega pota

Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja

Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.

Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

"Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Odlomek iz povesti Aleš iz Razora, najslavnejšega prebivalca Vrhnike in nič manj slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Tudi jaz sem se dolga leta samo vozila mimo Vrhnike, v glavnem v smeri morja. Nekega dne je padla odločitev, da se ustavim na Vrhniki in si ogledam staro mestno jedro. In ni mi žal 😃

Barvita in živahna secesijska vila s poudarjenim osrednjim delom se imenuje Ogrinova vila in stoji ob Tržaški cesti. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej je živel slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki jo je tudi zgradil. Dolgov za hišo se ni znebil do konca svojega življenja. Od leta 1884. je živel na Vrhniki. Z ženo Elizabeto sta imela sedem otrok. (Wikipedia.org)

Vila na Tržaški cesti 22 s poudarjenim srednjim delom in secesijskim okrasjem. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja, leta 1903.

Od mlekarne do pivovarne. Leta 1904. so sezidali to čudovito secesijsko hišo z okroglim zidanim dimnikom. V njej je bila mlekarna. Danes je v njej butična pivovarna, podjetnega Avstralca, ki jo je poimenoval kar po največji slovenski naravni znameniti, Človeški ribici, HumanFish. 😊

Na Tržaški 25 stoji vrhniški hram kulture, ki so ga zgradili konec leta 1938. Imenovali so ga Prosvetni dom. Poleg različnih predstav in razstav je bil tu zelo obiskan kino. Leta 1946. so Prosvetni dom poimenovali po znamenitem Vrhničanu in slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Ne vem kdo je arhitekt zgradbe, toda po stebrih, ki na vogalu podpirajo strešico, bi rekla, da so bili tudi tu na delu Plečnikovi učenci

Klasicistična, enonadstropna palača z mansardo in širokim vhodnim stopniščem je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Stoji na Tržaški cesti 23. Prvotno je bil v njej Rokodelski dom. Danes ima tu svoj sedež Muzejsko društvo Vrhnika. V palači je tudi stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924-2006), ki je bil rojen na Vrhniki.

Kunstljeva vila je ena lepših, verjetno pa tudi najlepša, zgradba na Vrhniki. Zgradili so jo leta 1911. po načrtih arhitekta Filipa Jakoba Supančiča. Enonadstropna vila z mansardo in dvokapno streho na čop, na kateri so frčade s stožčasto strešico. Vilo krasijo leseni balkoni. Na čelni strani se nad vhodom dviga pomol, ki je pokrit z zalomljeno piramidasto streho. Vilo je dal zgraditi Josip Kunstelj, trgovec z lesom. Njegovo podjetje je v letih 1898/99 zgradilo železnico od Ljubljane do Vrhnike in s tem omogočilo hitrejši razvoj mesta in okolice. Ob vili je vrt, za njo pa so gospodarska poslopja

Detajl Kunstljeve vile. Frčada s stožčasto streho

Župnijska cerkev sv. Pavla na Vrhniki je bila zgrajena 1851

Župnijska cerkev sv. Pavla je pravokotne oblike. Zvonik je postavljen na vogal cerkve, ob prezbiterij.

Glavni vhod v neoromansko cerkev sv. Petra s širokim kamnitim stopniščem.

Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Pavla apostola. Oltarna slika je delo Franza Kurza Goldensteina iz leta 1851. Freske v prezbiteriju je naslikal Janez Wolf. Na oltarni menzi je tabernakelj z baldahinom iz leta 1834.

Stranski oltar sv. Hieronima, z ornamenti poslikan steber in ena od postaj Križevega pota, ki jih je, po predlogah, naslikal Simon Ogrin, leta 1911. 

Prezbiterij z glavnim oltarjem, prižnica in z ornamenti poslikani stebri in oboki, ki ločujejo glavno ladjo od stranskih. Ornamente je naslikal Simon Ogrin, leta 1907. 

Kip svetnice v niši na zunanji strani prezbiterija

Enonadstropna hiša s secesijskim vencem pod napuščem. V pritličju polkrožne vratne odprtine z železnimi vratnimi krili. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena stara hiša z arkadnim hodnikom in lesenim, zaprtim gankom, na katerega vodijo lesene stopnice. Hišo so zgradili sredi 19. stoletja. V pritličju je bila kovačija. Leta 1888. so hišo nadzidali in ji dodali gank

Hiša ima še vedno pločevinasto tablico z napisom "Zavarovala Jugoslavija"

Prvi znani lastnik hiše na Stari cesti 5 je bil Jakob Kette, ki je bil pradedek slovenskega pesnika in pisatelja bajk in pravljic Dragotina Ketteja. Hiša je bila zgrajena 1822. leta. 

Kamniti portal hiše na začetku Stare ceste močno spominja na arhitekta Jožeta Plečnika. Ustvarili so ga njegovi učenci, leta 1929, ko so hišo predelali. Zgrajena je bila leta 1823. 

Hiša na vogalu Stare ceste in Cankarjevega trga. Na začetku 20. stoletja je bila v pritličju lekarna

Forma viva v lesu

Hiša na Stari cesti z zaprtim lesenim gankom iz 19. stoletja

Enonadstropna, kvadratna palača z mansardo in dvokapno streho na čop stoji na Cankarjevem trgu. V njej je sodišče, nekoč so bili tu tudi zapori, ki jih je spoznal tudi Ivan Cankar. Na dveh vogalih sta pomola na konzolah. 

Dvoriščna stran sodniške palače na Vrhniki z arkadnim hodnikom

Osnovna šola zgrajena v secesijskem slogu, leta 1904. Litoželezni vodnjak, ki stoji pred vhodom v šolo, je dobila Vrhnika kot darilo od dunajskega izvajalca vodovodnih del, kot zahvala za dodeljen posel. Vodnjak je bil vlit v Salmovi livarni na Češkem. Sprva je stal samostojno v šolskem parku, danes pa je okoli njega betonsko korito

Nekdanji vrhniški hotel pri Črnem orlu. Leta 1850. je dvonadstropno palačo, v klasicističnem slogu, obnovil veleposestnik Josip Kotnik. Hotel je imel v pritličju gostilno in kavarno, danes so tu manjše trgovine. V prvem nadstropju je bila čitalnica

Povezano:

Cankarjeva Vrhnika

Vir: kamra.si
Register nepremične kulturne dediščine
visitvrhnika.si