Prikaz objav z oznako cerkev sv. Marjete. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Marjete. Pokaži vse objave

nedelja, 21. julij 2019

Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Slovenija, Notranjska
Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.
Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 
Vhodni, kamniti, baročni portal
Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavile kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.
Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 
Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.
Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.
Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje
Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja
Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši
Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)
Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 
Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.
Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.
Božji grob. 
Stari nabiralnik donacij
Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)
Krstilnica in Jezusov krst
Ecce homo
Prižnica
Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.
Orgle in ena od postaj križevega pota
Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja
Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.
Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem


Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

četrtek, 11. oktober 2018

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Borovnica je sedež istoimenske občine. Kraj leži na robu Ljubljanskega barja in le streljaj od Ljubljane. Obstaja več teorij o tem kako je kraj dobil ime, toda vsi se strinjajo, da slastne borovnice s tem nimajo nič, kajti tu jih enostavno ni. Drugače je v zadnjih letih, ko so na Ljubljanskem barju ustvarili največji nasad ameriških borovnic v Sloveniji. Tako se je rodil tudi praznik, Dan borovnic, ki ga priredijo v mesecu juliju.

Borovnica je bila nekoč posest, ki je spadala pod bližnjo kartuzijo Bistra. Staro vaško jedro s cerkvijo sv. Marjete, številnimi domačijami in hišami iz 19. stoletja, spomeniki in kapelicami, je zanimivo in vredno ogleda.

Prav gotovo pa je Borovnica še najbolj znana po nekoč mogočnem Borovniškem viaduktu. Dokončali so ga leta 1857. Gradili so ga iz kamnitih blokov in opeke ter brez cementa. Imel je dve nadstropji. 24 kamnitih stebrov je v zgornjem nadstropju nosilo oboke iz rdeče opeke, v spodnjem pa so bili oboki obloženi s kamnom. Viadukt je stal delno na Barju, na dolgih hrastovih pilotih, delno pa na skali. Danes stoji samo še en steber, ki se zaradi napačnega razstreliva ni porušil. Leta 1992. so ga proglasili za tehnični spomenik, okoli njega pa uredili manjši park.

Osrednja Slovenija
Na praznik borovnic (14.7.2018) je iz Ljubljane v Borovnico pripeljal muzejski vlak s parno lokomotivo. Na železniški postaji so ga pričakala tudi starodobna kolesa.
Osrednja Slovenija
Ostanek veličastnega viadukta v Borovnici. Zadnji od 24-ih kamnitih stebrov, ki je danes središče urejenega parka in tehnični spomenik. 
Osrednja Slovenija
10. aprila 1941 je umikajoča se stara jugoslovanska vojska viadukt minirala in podrla se je skoraj tretjina mostu. Italijanski okupator je viadukt v kratkem času popravil, tako da je na podrtem delu umestili kovinsko konstrukcijo. Dokončno uničenje viadukta je bilo leta 1944, ko so ga zbombardirali zavezniki. 
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna zgradba z dvoramnim stopniščem, ki je bilo prvotno v celoti kamnito, je bila zgrajena sredi leta 1923. Zemljišče in les je podaril veleposestnik in borovniški župan Ivan Majaron. Pomagal je tudi finančno. Tudi ostali krajani so sodelovali pri gradnji Sokolskega doma, z delom, materialom ali denarjem. Društvo Sokol v Borovnici je bilo ustanovljeno 23. julija 1911, o čemer priča tudi letnica na pročelju. Namembnost zgradbe na Zalarjevi 10 v Borovnici je še danes enaka, samo ime se je tekom let spreminjalo. Danes je to Telovadno društvo in tu pridno telovadijo mladi in malo manj mladi 😎 
Osrednja Slovenija
Urejena domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem
Osrednja Slovenija
Domačija iz sredine 19. stoletja čaka na novega lastnika, ki ji bo povrnil prejšnji sijaj. Nadstropna, zidana hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop. Na dvoriščni strani so gospodarska poslopja in toplar.
Osrednja Slovenija
Toplar
Osrednja Slovenija
Stanovanjska hiša, ki jo krasi leseni gank, ob njej, v obliki črke L, je prislonjeno pritlično gospodarsko poslopje.
Osrednja Slovenija
Osnovna šola dr. Ivana Korošca, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici. Zgradba šole, kot jo vidimo danes, je iz leta 1981. Prvotno šolo so zgradili leta 1876. Od takrat do danes, so jo glede na potrebe dograjevali in nadgrajevali. 
Osrednja Slovenija
Paplerjeva ulica v starem vaškem jedru Borovnice
Osrednja Slovenija
Kamnit, polkrožni portal s preklado in pilastroma, je bil nekoč glavni vhod v hišo. Na sklepniku je letnica 1840. in začetnici JH. Danes je v hiši gostilna. Lepo je, da so stari portal ohranili
Osrednja Slovenija
Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1926. Avtor spomenika je arhitekt Oton Grebenc. Spomenik ima obliko monštrance z narobe obrnjenim srcem, ki je simbol smrti. V sredini je plošča z imeni padlih.
Osrednja Slovenija
Župnišče s pravokotnim, kamnitim portalom, ki nosi letnico 1888. 
Osrednja Slovenija
Današnja župnijska cerkev sv. Marjete je bila zgrajena 1829. leta. Leta 1903. je cerkev dobila nov portal. Nad vhodom se dviga zvonik z baročno streho. Leta 1891. je notranjost cerkve poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike.
Osrednja Slovenija
Polkrožna, kamnita nagrobna plošča na grobu družine Kobi, je delo arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1919. so jo izdelali v kamnoseški delavnici Alojza Vodnika. Kobijevi so se ukvarjali z lesno industrijo, imeli so tovarno upognjenega pohištva, veliko žago, opekarno za strešno zarezno opeko ... Skratka za bogato družino bogato profilirana nagrobna plošča
Osrednja Slovenija
Kamnita plošča ima dekorativno izdelane napise na obeh straneh
Osrednja Slovenija
Celotna grobna ureditev je delo arhitekta Ivana Vurnika.
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s poudarjenimi okenskimi okvirji in zidcem, ki ločuje nadstropji ima na portalu letnico 1889. Stoji ob kamniti ograji, ki omejuje župnišče, cerkev in kapelico. Od leta 1965. ima v hiši prostore borovniška knjižnica.
Osrednja Slovenija
Današnja borovniška knjižnica z dvoriščne strani. Velik park si deli z župniščem
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s častitljivo letnico 1876. V njej je bila pošta in še danes ji ljudje pravijo stara pošta. Na leseni deski je napis: HUD Karel Barjanski. Društvo, ki skrbi za ohranjanje Ljubljanskega Barja kot življenjskega prostora rastlin in živali. Člani društva so HUDi na vse, ki neodgovorno smetijo Barje in delajo na tem, da bo teh čedalje manj. 
Osrednja Slovenija
Hiša s stanovanjem ali delavnico v pritličju in gospodarskim delom v nadstropju z opečnatimi mrežami.
Osrednja Slovenija
Borovniški viadukt lahko vidimo samo na fotografijah ali kot poslikava na hiši. Viadukt so gradili 7 let. Dela so končali leta 1857. Imel je 24 kamnitih stebrov, ki so nosili oboke iz rdeče opeke v dveh nadstropjih. Zgoraj je bilo 25 obokov, spodaj pa 22. Viadukt je bil dolg 511 metrov in visok 37,5 metra. Del, ki je stal na Barju, so podpirali hrastovi piloti. 
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Ena lepših hiš v Borovnici ima na kamnitem portalu letnico 1899. Nadstropno hišo, kvadratnega tlorisa z dvokapno streho in mansardo, krasijo poudarjeni okenski okvirji in delilni zidci. Hišo je zgradil fizik Fran Boršnik, ko se je po predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico. Čudovita zgradba z vrtom je tudi rojstna hiša literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik.
Osrednja Slovenija
Hiša z obokanim arkadnim vhodom in arkadnim hodnikom v nadstropju, ni ravno značilna za Borovniško dolino. Hiša nosi letnico 1865. Nekoč je bila v njej gostilna, danes je stanovanjska hiša. 
Osrednja Slovenija
Jelenov viadukt lahko občudujemo, ko se zapeljemo iz Borovnice proti kartuziji Bistra. Zgradili so ga leta 1857. po zgledu Borovniškega viadukta. Zgrajen je iz opeke in klesanega kamna. Jelenov most ima dvotirno progo, ki še danes služi svojemu namenu. Avtor mostu je avstrijski inženir in arhitekt Carl von Ghega.
Osrednja Slovenija
Slikovita peš pot nas pripelje do znamenite borovniške čuvajnice 666
Osrednja Slovenija
Obnovljena in restavrirana stara čuvajnica 666, ki je stala ob stari progi Preserje - Borovnica, na trasi Južne železnice. Obnovili in odprli so jo leta 2007.
Osrednja Slovenija
Čuvajnica 666 in maketa Borovniškega viadukta. Čuvajnico 666 so zgradili leta 1857. Mala čuvajnica je ena redkih, ki se je ohranila v prvotni arhitekturni zasnovi. Ob čuvajnici je maketa Borovniškega viadukta.
Osrednja Slovenija
Okrogla lina v borovniški čuvajnici 666
Osrednja Slovenija
V čuvajnicah so čuvaji tudi stanovali. Skrbeli so za varnost železniškega prometa. V času, ko ni bilo tehnoloških naprav, so bile čuvajnice postavljene na gosto, saj se je moralo od ene do druge videti.
Osrednja Slovenija
Danes je v lepo obnovljeni čuvajnici 666 fotografska razstava o impozantnem Borovniškem viaduktu in stari Borovnici. 
Osrednja Slovenija
Zgradba nove železniške postaje je bila zgrajena leta 1947, zato se razlikuje od ostalih, ki še stojijo na trasi nekdanje Južne železnice Dunaj - Trst
Osrednja Slovenija
Skozi Borovnico teče potok Borovniščica. Na Ljubljanskem barju se izliva v Ljubljanico.
Osrednja Slovenija
Čuha puha in muzejski vlak je "odpuhal" iz Borovnice v Ljubljano 😎


Povezan izlet:


Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije



Vir: dediščina.si

Razvoj športa v občini Borovnica po II. svetovni vojni, diplomsko delo, Klemen Suhadolnik, Ljubljana, 2016

borovnica.si/znamenitosti