Na potepanju po naši lepi Notranjski, smo obiskali tri majhne cerkvice, ki za svojimi zidovi varujejo velike umetnine. Gre za čudovite, poslikane lesene kasetne strope, ki so nastali v 17. in 18. stoletju. Kako je to videti, najlepše pokažejo fotografije.
Najprej smo si ogledali
cerkev sv. Vida v vasi
Martinjak, ki spada v občino Cerknica. Prvič se omenja leta 1526. Poslikani strop je iz leta 1621. Stoji v kotanji ob cesti, pod njo pa izvira zdravilni studenec sv. Vida. Tik pred drugo svetovno vojno je cerkev dobila zanimiv, kamniti zvonik, ki so ga izdelali po načrtu arhitektov
Jožeta Plečnika in
Janeza Valentinčiča.
Pot nas je peljala naprej do vasice
Nadlesk in
cerkve sv. Jedrti. Ta stoji na manjši vzpetini, tako kot se za cerkev spodobi. Zgradili naj bi jo že v 14. stoletju ali celo 13. V 13. stoletje so umestili leseno glavo Janeza Krstnika, ki so jo našli tu. Poslikan leseni strop je iz leta 1723. Cerkev krasijo trije zlati oltarji in stenske freske, ki jih je ustvaril slikar
Tomaž iz Senja, leta 1511.
Tretja lepotica s poslikanim lesenim stropom iz leta 1693. pa nas je čakala na
Bloški Polici. To je
cerkev sv. Vincencija. Prvič se omenja na začetku 16. stoletja. Tudi ta cerkvica se ponaša z zlatimi oltarji. Vse tri pa so biseri slovenske sakralne dediščine.
 |
| Zvonik ob cerkvi sv. Vida v Martinjaku so gradili med leti 1936-1938, po načrtih dveh slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča. |
 |
| Cerkev sv. Vida, v Martinjaku (občina Cerknica), je bila prvič omenjena leta 1526. Današnja zunanjost cerkve je iz 17. stoletja. Nad glavnim vhodom je zvonik na preslico. |
 |
| Cerkev sv. Vida v Martinjaku, krasi lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621. Obnovili so ga leta 2007. Na sredini stropa je podoba sv. Vida, ki se kuha v kotlu. Ostale kasete, ki so omejene z okvirjem krasijo različne rozete. |
 |
| Leseni kasetni strop, na obeh daljših stranicah sega tudi na cerkveno steno. Ločujejo ju ozke in dolge kasete poslikane z rozetami in rastlinskimi motivi. Na desni zgoraj je podoba sv. Jerneja s knjigo in nožem. Kaseta pod njim prikazuje ptico spoznanja. Nad sliko ptice, ki se drži za nos je napis: Anna tiza alle gos primi vsak sebe (s)a nos. Kar pomeni, da preden obsodiš dejanja drugega, presodi sebe in svoja dejanja. |
 |
| Nasproti sv. Jerneja je podoba sv. Helene s križem, pod njo pa pelikan z mladiči. |
 |
| Zvezdasto-rebrasto obokan strop prezbiterija krasijo tudi sklepniki v obliki srca. |
 |
| Veliki baročni oltar posvečen sv. Vidu, je iz sredine 19. stoletja. |
 |
| Ostanek srednjeveške freske v cerkveni ladji |
 |
| Stranski baročni oltar ob slavoločni steni. Krasita ga spiralna stebra z vinsko trto. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja. |
 |
| Ozko, polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem |
 |
| Pogled na leseno razpelo v vhodni lopi |
 |
| Pod cerkvijo sv. Vida izvira zdravilni studenec sv. Vida. |
 |
| Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, občina Loška dolina. Bogato okrašen strop z glavicami angelov in dno kora z vazo s cvetjem. Poslikava je iz leta 1723. in 1725. |
 |
| Osrednji del lesenega stropa je raven, ob straneh se poševno spusti tudi na del stene. Osmerokotniki so poslikani z angelskimi glavicami in razkošnimi šopki cvetja v vazah. Povezujejo jih križi in šesterokotniki v rjavih, naravnih tonih. |
 |
| Baročni veliki zlati oltar posvečen sv. Jedrt. Nastal je okoli leta 1720. Krasi ga razkošen akantov ornament. |
 |
| Stranski baročni oltar posvečen sv. Neži, ki jo upodabljajo z jagenjčkom. Ob njej je sv. Jedrt. Oltar je nastal v sredini 17. stoletja. |
 |
| Stranski zlati oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. V atiki je kip Marije z Detetom. V oltarnem nastavku sv. Janez Krstnik krščuje Jezusa. Oltar datira na začetek 18. stoletja. |
 |
| Srednjeveška freska, Obisk treh kraljev, iz leta 1511. Freske je naslikal mojster Tomaž iz Senja, ki jih je tudi podpisal. |
 |
| Freske in lesena glava Janeza Krstnika iz 13. stoletja |
 |
| Poslikava vrat lesene omare (mislim, da je omara v bistvu prenosni oltar, nisem pa prepričana) se popolnoma sklada s poslikavo na lesenem stropu. |
 |
| Kopija lesene glave Janeza Krstnika, originalna iz 13. stoletja, je v Narodnem muzeju, v Ljubljani. |
 |
| Raglja, zelo glasna. Na veliko soboto, ko ni bilo zvonjenja, so po vasi ragljali z ragljo 😎 |
 |
| Luneta s Križanim in letnica 1667. na portalu |
 |
| Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku (občina Cerknica), v Loški dolini. Pred vhodom je odprta lopa, nad njo pa zvonova na preslico. |
 |
| Bloška Polica, vasica v Loški dolini na Notranjskem. |
 |
| Prezbiterij z velikim zlatim baročnim oltarjem sv. Vincencija iz druge polovice 17. stoletja, ko so cerkev prenovili in slavoločna stena s srednjeveškimi freskami iz 16. stoletja. |
 |
| Poslikan leseni kasetni strop je nastal okoli leta 1693. in umetelno izrezljana lesena ograja kora |
 |
| Kasetni leseni strop. Kasete z lomljenimi vogali in podobo svetnikov in ... |
 |
| ... kasetni leseni strop z motivom nageljna in šopka rož v vazi. "Vetrnice" lepo skrijejo lesene vijake, ki povezujejo kasete |
 |
| Stranska zlata baročna oltarja sta posvečena sv. Kozmi in Damjanu. Brata dvojčka, rojena v Siriji, sta bila zdravnika in sta revne ljudi zdravila brezplačno ter na ta način marsikoga spreobrnila v krščansko vero. Nič ni brezplačno 😎 |
Vir: voden ogled
Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1988
Register NKD
Wikipedia
