Prikaz objav z oznako cerkev sv. Vida. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Vida. Pokaži vse objave

ponedeljek, 12. avgust 2019

Lepota poslikanih lesenih stropov

Na potepanju po naši lepi Notranjski, smo obiskali tri majhne cerkvice, ki za svojimi zidovi varujejo velike umetnine. Gre za čudovite, poslikane lesene kasetne strope, ki so nastali v 17. in 18. stoletju. Kako je to videti, najlepše pokažejo fotografije.

Najprej smo si ogledali cerkev sv. Vida v vasi Martinjak, ki spada v občino Cerknica. Prvič se omenja leta 1526. Poslikani strop je iz leta 1621. Stoji v kotanji ob cesti, pod njo pa izvira zdravilni studenec sv. Vida. Tik pred drugo svetovno vojno je cerkev dobila zanimiv, kamniti zvonik, ki so ga izdelali po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča.

Pot nas je peljala naprej do vasice Nadlesk in cerkve sv. Jedrti. Ta stoji na manjši vzpetini, tako kot se za cerkev spodobi. Zgradili naj bi jo že v 14. stoletju ali celo 13. V 13. stoletje so umestili leseno glavo Janeza Krstnika, ki so jo našli tu. Poslikan leseni strop je iz leta 1723. Cerkev krasijo trije zlati oltarji in stenske freske, ki jih je ustvaril slikar Tomaž iz Senja, leta 1511.

Tretja lepotica s poslikanim lesenim stropom iz leta 1693. pa nas je čakala na Bloški Polici. To je cerkev sv. Vincencija. Prvič se omenja na začetku 16. stoletja. Tudi ta cerkvica se ponaša z zlatimi oltarji. Vse tri pa so biseri slovenske sakralne dediščine.

Slovenija, Notranjska
Zvonik ob cerkvi sv. Vida v Martinjaku so gradili med leti 1936-1938, po načrtih dveh slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča. 
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida, v Martinjaku (občina Cerknica), je bila prvič omenjena leta 1526. Današnja zunanjost cerkve je iz 17. stoletja. Nad glavnim vhodom je zvonik na preslico.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida v Martinjaku, krasi lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621. Obnovili so ga leta 2007. Na sredini stropa je podoba sv. Vida, ki se kuha v kotlu. Ostale kasete, ki so omejene z okvirjem krasijo različne rozete.
Slovenija, Notranjska
Leseni kasetni strop, na obeh daljših stranicah sega tudi na cerkveno steno. Ločujejo ju ozke in dolge kasete poslikane z rozetami in rastlinskimi motivi. Na desni zgoraj je podoba sv. Jerneja s knjigo in nožem. Kaseta pod njim prikazuje ptico spoznanja. Nad sliko ptice, ki se drži za nos je napis: Anna tiza alle gos primi vsak sebe (s)a nos. Kar pomeni, da preden obsodiš dejanja drugega, presodi sebe in svoja dejanja. 
Slovenija, Notranjska
Nasproti sv. Jerneja je podoba sv. Helene s križem, pod njo pa pelikan z mladiči.
Slovenija, Notranjska
Zvezdasto-rebrasto obokan strop prezbiterija krasijo tudi sklepniki v obliki srca.
Slovenija, Notranjska
Veliki baročni oltar posvečen sv. Vidu, je iz sredine 19. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Ostanek srednjeveške freske v cerkveni ladji
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar ob slavoločni steni. Krasita ga spiralna stebra z vinsko trto. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Ozko, polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem
Slovenija, Notranjska
Pogled na leseno razpelo v vhodni lopi
Slovenija, Notranjska
Pod cerkvijo sv. Vida izvira zdravilni studenec sv. Vida.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, občina Loška dolina. Bogato okrašen strop z glavicami angelov in dno kora z vazo s cvetjem. Poslikava je iz leta 1723. in 1725.
Slovenija, Notranjska
Osrednji del lesenega stropa je raven, ob straneh se poševno spusti tudi na del stene. Osmerokotniki so poslikani z angelskimi glavicami in razkošnimi šopki cvetja v vazah. Povezujejo jih križi in šesterokotniki v rjavih, naravnih tonih. 
Slovenija, Notranjska
Baročni veliki zlati oltar posvečen sv. Jedrt. Nastal je okoli leta 1720. Krasi ga razkošen akantov ornament. 
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Neži, ki jo upodabljajo z jagenjčkom. Ob njej je sv. Jedrt. Oltar je nastal v sredini 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Stranski zlati oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. V atiki je kip Marije z Detetom. V oltarnem nastavku sv. Janez Krstnik krščuje Jezusa. Oltar datira na začetek 18. stoletja.  
Slovenija, Notranjska
Srednjeveška freska, Obisk treh kraljev, iz leta 1511. Freske je naslikal mojster Tomaž iz Senja, ki jih je tudi podpisal.
Slovenija, Notranjska
Freske in lesena glava Janeza Krstnika iz 13. stoletja
Slovenija, Notranjska
Poslikava vrat lesene omare (mislim, da je omara v bistvu prenosni oltar, nisem pa prepričana) se popolnoma sklada s poslikavo na lesenem stropu.
Slovenija, Notranjska
Kopija lesene glave Janeza Krstnika, originalna iz 13. stoletja, je v Narodnem muzeju, v Ljubljani.
Slovenija, Notranjska
Raglja, zelo glasna. Na veliko soboto, ko ni bilo zvonjenja, so po vasi ragljali z ragljo 😎
Slovenija, Notranjska
Luneta s Križanim in letnica 1667. na portalu
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku (občina Cerknica), v Loški dolini. Pred vhodom je odprta lopa, nad njo pa zvonova na preslico. 
Slovenija, Notranjska
Bloška Polica, vasica v Loški dolini na Notranjskem.
Slovenija, Notranjska
Prezbiterij z velikim zlatim baročnim oltarjem sv. Vincencija iz druge polovice 17. stoletja, ko so cerkev prenovili in slavoločna stena s srednjeveškimi freskami iz 16. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Poslikan leseni kasetni strop je nastal okoli leta 1693. in umetelno izrezljana lesena ograja kora
Slovenija, Notranjska
Kasetni leseni strop. Kasete z lomljenimi vogali in podobo svetnikov in ...
Slovenija, Notranjska
... kasetni leseni strop z motivom nageljna in šopka rož v vazi. "Vetrnice" lepo skrijejo lesene vijake, ki povezujejo kasete
Slovenija, Notranjska
Stranska zlata baročna oltarja sta posvečena sv. Kozmi in Damjanu. Brata dvojčka, rojena v Siriji, sta bila zdravnika in sta revne ljudi zdravila brezplačno ter na ta način marsikoga spreobrnila v krščansko vero. Nič ni brezplačno 😎
Slovenija, Notranjska
Drugi stranski, zlati baročni oltar sv. Kozma in Damjana 


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem





Vir: voden ogled
Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1988
Register NKD
Wikipedia

nedelja, 27. november 2016

Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

Župnijska cerkev sv. Vida, stoji v središču starega mestnega jedra Šentvida ob Glini. V pisnih virih se prvič omenja leta 1131. Posvečena je sv. Vidu, zavetniku mesta pa tudi sv. Trojici.
Do danes je svojo podobo dodobra spremenila. Na zunaj gotska cerkev ima baročne oltarje in kipe, ohranjene stare freske, zvezdno obokan in poslikan strop, krstilnico in še marsikaj zanimivega. Zanimiv je tudi nenavaden zvonik, ki so ga postavili nad cerkvenim korom. Zunanje stene cerkve so prekrite z nagrobnimi ploščami, ki datirajo v 15. stoletje pa vse do 18. stoletja. Plošče in spomeniki so bili na pokopališču, ki je bilo ob cerkvi vse do leta 1790, ko so ga opustili.

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Okno z vitražem
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Zvezdno obokan in poslikan strop in baročne orgle

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Oltar z dvema oltarnima slikama. Na večji je upodobljen sv. Florjan, na zgornji manjši pa sv. Vid, ki je tudi zavetnik mesta
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Krstilnica
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Križni oltar, Pieta iz sredine 18. stoletja



Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Baročni glavni oltar iz polovice 18. stoletja. V središču je Marija z Detetom

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Freske iz začetka 15. stoletja.

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Detajl baročne prižnice in dva evangelista

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Kostnica sv. Mihaela stoji ob cerkvi sv. Vida. Zgradili so jo v 13. stoletju

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Zvezdno obokan in poslikan strop v kostnici
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Cerkev sv. Vida stoji v središču starega mestnega jedra. Njeni začetki segajo v leto 1131. Današnjo podobo je dobila po letu 1829, ko je bila zaradi požara precej poškodovana
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Razkošni romanski glavni portal župnijske cerkve sv. Vida



Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Timpanon nad glavnim portalom. V sredini je božje jagnje, ob straneh pa simbola evangelistov, lev in orel.

Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Nagrobna plošča na zunanji strani cerkve. Ob cerkvi sv. Vida je bilo pokopališče vse do leta 1790, ko so ga opustili
Gosposvetsko polje, Avstrijska Koroška
Spominske plošče, ki so danes na zunanji strani cerkve sv. Vida, izhajajo od 15. pa do 18. stoletja.


Povezano:


2. Krnski Grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach




Vir: voden ogled
wikipedia