Lepota poslikanih lesenih stropov

Na potepanju po naši lepi Notranjski, smo obiskali tri majhne cerkvice, ki za svojimi zidovi varujejo velike umetnine. Gre za čudovite, poslikane lesene kasetne strope, ki so nastali v 17. in 18. stoletju. Kako je to videti, najlepše pokažejo fotografije.

Najprej smo si ogledali cerkev sv. Vida v vasi Martinjak, ki spada v občino Cerknica. Prvič se omenja leta 1526. Poslikani strop je iz leta 1621. Stoji v kotanji ob cesti, pod njo pa izvira zdravilni studenec sv. Vida. Tik pred drugo svetovno vojno je cerkev dobila zanimiv, kamniti zvonik, ki so ga izdelali po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča.

Pot nas je peljala naprej do vasice Nadlesk in cerkve sv. Jedrti. Ta stoji na manjši vzpetini, tako kot se za cerkev spodobi. Zgradili naj bi jo že v 14. stoletju ali celo 13. V 13. stoletje so umestili leseno glavo Janeza Krstnika, ki so jo našli tu. Poslikan leseni strop je iz leta 1723. Cerkev krasijo trije zlati oltarji in stenske freske, ki jih je ustvaril slikar Tomaž iz Senja, leta 1511.

Tretja lepotica s poslikanim lesenim stropom iz leta 1693. pa nas je čakala na Bloški Polici. To je cerkev sv. Vincencija. Prvič se omenja na začetku 16. stoletja. Tudi ta cerkvica se ponaša z zlatimi oltarji. Vse tri pa so biseri slovenske sakralne dediščine.

Zvonik ob cerkvi sv. Vida v Martinjaku so gradili med leti 1936-1938, po načrtih dveh slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča. 

Cerkev sv. Vida, v Martinjaku (občina Cerknica), je bila prvič omenjena leta 1526. Današnja zunanjost cerkve je iz 17. stoletja. Nad glavnim vhodom je zvonik na preslico.

Cerkev sv. Vida v Martinjaku, krasi lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621. Obnovili so ga leta 2007. Na sredini stropa je podoba sv. Vida, ki se kuha v kotlu. Ostale kasete, ki so omejene z okvirjem krasijo različne rozete.

Leseni kasetni strop, na obeh daljših stranicah sega tudi na cerkveno steno. Ločujejo ju ozke in dolge kasete poslikane z rozetami in rastlinskimi motivi. Na desni zgoraj je podoba sv. Jerneja s knjigo in nožem. Kaseta pod njim prikazuje ptico spoznanja. Nad sliko ptice, ki se drži za nos je napis: Anna tiza alle gos primi vsak sebe (s)a nos. Kar pomeni, da preden obsodiš dejanja drugega, presodi sebe in svoja dejanja. 

Nasproti sv. Jerneja je podoba sv. Helene s križem, pod njo pa pelikan z mladiči.

Zvezdasto-rebrasto obokan strop prezbiterija krasijo tudi sklepniki v obliki srca.

Veliki baročni oltar posvečen sv. Vidu, je iz sredine 19. stoletja. 

Ostanek srednjeveške freske v cerkveni ladji

Stranski baročni oltar ob slavoločni steni. Krasita ga spiralna stebra z vinsko trto. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Ozko, polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem

Pogled na leseno razpelo v vhodni lopi

Pod cerkvijo sv. Vida izvira zdravilni studenec sv. Vida.

Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, občina Loška dolina. Bogato okrašen strop z glavicami angelov in dno kora z vazo s cvetjem. Poslikava je iz leta 1723. in 1725.

Osrednji del lesenega stropa je raven, ob straneh se poševno spusti tudi na del stene. Osmerokotniki so poslikani z angelskimi glavicami in razkošnimi šopki cvetja v vazah. Povezujejo jih križi in šesterokotniki v rjavih, naravnih tonih. 

Baročni veliki zlati oltar posvečen sv. Jedrt. Nastal je okoli leta 1720. Krasi ga razkošen akantov ornament. 

Stranski baročni oltar posvečen sv. Neži, ki jo upodabljajo z jagenjčkom. Ob njej je sv. Jedrt. Oltar je nastal v sredini 17. stoletja.

Stranski zlati oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. V atiki je kip Marije z Detetom. V oltarnem nastavku sv. Janez Krstnik krščuje Jezusa. Oltar datira na začetek 18. stoletja.  

Srednjeveška freska, Obisk treh kraljev, iz leta 1511. Freske je naslikal mojster Tomaž iz Senja, ki jih je tudi podpisal.

Freske in lesena glava Janeza Krstnika iz 13. stoletja

Poslikava vrat lesene omare (mislim, da je omara v bistvu prenosni oltar, nisem pa prepričana) se popolnoma sklada s poslikavo na lesenem stropu.

Kopija lesene glave Janeza Krstnika, originalna iz 13. stoletja, je v Narodnem muzeju, v Ljubljani.

Raglja, zelo glasna. Na veliko soboto, ko ni bilo zvonjenja, so po vasi ragljali z ragljo 😎

Luneta s Križanim in letnica 1667. na portalu

Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku (občina Cerknica), v Loški dolini. Pred vhodom je odprta lopa, nad njo pa zvonova na preslico. 

Bloška Polica, vasica v Loški dolini na Notranjskem.

Prezbiterij z velikim zlatim baročnim oltarjem sv. Vincencija iz druge polovice 17. stoletja, ko so cerkev prenovili in slavoločna stena s srednjeveškimi freskami iz 16. stoletja. 

Poslikan leseni kasetni strop je nastal okoli leta 1693. in umetelno izrezljana lesena ograja kora

Kasetni leseni strop. Kasete z lomljenimi vogali in podobo svetnikov in ...

... kasetni leseni strop z motivom nageljna in šopka rož v vazi. "Vetrnice" lepo skrijejo lesene vijake, ki povezujejo kasete

Stranska zlata baročna oltarja sta posvečena sv. Kozmi in Damjanu. Brata dvojčka, rojena v Siriji, sta bila zdravnika in sta revne ljudi zdravila brezplačno ter na ta način marsikoga spreobrnila v krščansko vero. Nič ni brezplačno 😎

Drugi stranski, zlati baročni oltar sv. Kozma in Damjana 


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Vir: voden ogled
Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1988
Register NKD
Wikipedia

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.

Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki

Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje

Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni

Poslikava na loku slavoločne stene

Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.

Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična

Konzola v prezbiteriju

Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.

Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene

Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo

Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta

Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop

Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok

Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.