Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.

Cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika v Piranu

Dve piranski znamenitosti, ki dominirata nad starim mestnim jedrom in ne uideta prav nobenemu fotoaparatu. Župnijska dvoranska cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika. V slednji smo lahko v tem tednu prisostvovali blagoslovu spominske plošče, Pirančanu Francescu Bonifaciu, prisluhnili zborovskemu petju in si končno tudi od blizu ogledali glavni in dva stranska oltarja.
Po dogodku v krstilnici, smo se "prestavili" v cerkev sv. Jurija, na orgelski koncert, še prej pa na ogled neštetih znamenitosti piranske cerkve, ki je še vedno v fazi prenove.

Kadilnica na stopnicah krstilnice

Gremo v krstilnico na blagoslovitev spominske plošče 

Po blagoslovu in maši se prileže tudi sprostitev ob zborovskem petju

Spominska plošča v krstilnici. Francesco Bonifacio je bil rojen v Piranu, 7. septembra 1912. V duhovnika je bil posvečen v katedrali sv. Justa v Trstu. 11. septembra 1946, je zelo mlad končal svoje življenje v zloglasnih fojbah. Leta 2008. so ga v Trstu proglasili za blaženega, 12. septembra 2016. pa so v Piranu blagoslovili njegovo spominsko ploščo

Kotiček v krstilnici sv. Janeza Krstnika s spominsko ploščo, je posvečen mučencu Francescu Bonifaciu, ki je zavetnik delavcev, študentov in duhovnikov (wikipedia)

Baročno stojalo za knjigo

Stranski oltar je posvečen sv. Oderiku. Na njem je slika Marije z otrokom in svetniki, ki je nastala v drugi polovici 17. stoletja

Glavni baročni oltar iz konca 17. stoletja, krasi slika Kristusovega krsta

Križev pot v župnijski cerkvi sv. Jurija je iz leta 2013. Izdelan je na steklu in je delo slikarke Marije Ličen Krmpotič,  iz Pirana

Ob vhodu v cerkev stoji bronasti kip Janeza Krstnika. Podstavek je delo kiparja Janeza Lenassija. Originalni kipec je iz lesa in ga hranijo v cerkvenem depoju

Leseni kip sv. Jurija na konju, iz 18. stoletja. Izdelal ga je beneški mojster Giovanni Maria Gasparini

V niši, nasproti sv. Jurija, je kip sv. Nikolaja, ki sedi na prestolu. V eni roki drži škofovsko palico v drugi pa knjigo na kateri so tri zlata jabolka. Kip je delo Bonfanta Torreja in je iz prve polovice 17. stoletja.

Orgle na zelo pozlačenem cerkvenem koru, so v osnovi iz sredine 18. stoletja. Do danes so bile večkrat predelane in restavrirane

Detajl lesenega kasetnega stropa v dvoranski cerkvi sv. Jurija, Na njem je precej slik na platnu, ki prikazujejo življenje sv. Jurija.

Stranski baročni oltar 

Stranski oltar sv. Krištofa iz leta 1615. Vse štiri stranske oltarje, ki stojijo ob stenah dvoranske cerkvene ladje, so delo kamnoseka Bonfanta Torreja iz Benetk

Foto zgodbe iz Pirana

Vir: župnija-piran.si

Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči v Škofji Loki

Preden smo se podali na sprehod po srednjeveški Škofji Loki, smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jakoba, na Cankarjevem trgu. Malo umaknjena od glavnega mestnega vrveža, stoji cerkev, s čudovitim rebrasto obokanim stropom, ki ga krasijo kamniti sklepniki in poslikana polja. Cerkev je dvoranska, saj je sestavljena iz treh, podolžnih ladij, ki imajo enako visok strop. Novo cerkev, današnja ladja, so zgradili leta 1471, prezbiterij pa precej kasneje, na začetku 16. stoletja.
Posebnost cerkve sv. Jakoba, so luči, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Začeli so jih izdelovati v ljubljanski pasarski delavnici, leta 1954. Prve luči so obesili v prezbiterij, tiste v cerkveni ladji pa nekoliko kasneje, a po arhitektovi smrti. Res so nekaj posebnega in prav vsaka luč je drugačna. Cerkev vredna ogleda.

Oboke krasijo kamniti sklepniki z različni motivi. Na velikih sklepnikih, v središču osmerokotnikov pa so svetnice in svetniki, grbi plemiških družin, zavetniki ... Strop cerkve krasijo tudi številne in po obliki različne luči, arhitekta Jožeta Plečnika.

Osmerokotni zvezdasti obok se pojavi v sredini 15. stoletja pa vse do 17. stoletja. Sklepniki, rebra in reliefi, so narejeni iz kamna.

Cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki, je dvoranska cerkev, kar pomeni, da so vse podolžne ladje, grajene z enako visokim stropom. Ladijski del cerkve so zgradili okoli leta 1471, prezbiterij pa šele v začetku 16. stoletja

Stranski oltar sv. Katarine

Kamniti sklepnik na levi, predstavlja grb freisinškega škofa. Spoznamo ga po motivu črnca. Predvidevam, da je na desni strani, sv. Peter, glede na to, da drži v roki ključ in knjigo. 

Kor z orglami in čudoviti. zvezdasto obokani strop, ki na kamnitih sklepnikih pripoveduje zgodbe iz loške zgodovine.

Križno obokan strop ima tudi številne barvite sklepnike, na katerem so upodobljene svetnice in svetniki, zavetniki, simboli cehov, škofovski pa tudi družinski grbi. Na tem je sv. Katarina in ena izmed mnogih Plečnikovih luči, s katerimi je arhitekt opremil župnijsko cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki.

Razpelo v krogu, ki stoji ob stranskem oltarju, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Enako tudi čudovite luči, ki visijo v prezbiteriju

Tabernakeljski glavni oltar, v prezbiteriju, z osrednjim kipom sv. Jakoba, ki je zavetnik župnije.

Čudovit, neogotski tabernakelj, je bil prestavljen iz prezbiterija. Danes stoji na stranskem oltarju, ki je posvečen Kristusu na Oljski gori.

Božji grob

Krstilnica in Božji grob, iz podpeškega in hotaveljskega marmorja. Načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, vse skupaj pa so postavili, po Plečnikovi smrti, leta 1961. 

Slikar in restavrator, Matej Sternen, je leta 1931, odkril in restavriral nekaj poslikanih obočnih polj. Pri tem je odkril letnico 1471. Originalno ohranjenih, poslikanih polj je malo in so obrobljena z rdečim suličastim ornamentom. Ostala polja so poslikali po letu 1931.

Luči, za katere je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, so začeli izdelovati v ljubljanski delavnici, leta 1954. Prve so postavili v prezbiteriju. Tiste, v cerkveni ladji pa so postavili po arhitektovi smrti.

Plečnikova, stenska luč

Spovednica

Stenska, Plečnikova luč, v cerkvi sv. Jakoba, v Škofji Loki

Gotsko okno z vitražem in Plečnikova stropna luč

Župnijska cerkev sv. Jakoba, stoji na Cankarjevem trgu, v Škofji Loki.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Vir: vodenje umetnostne zgodovinarke
France Štukl, Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, Loški razgledi 11, dlib.si