Šmartno pod Šmarno goro in cerkev sv. Martina

Vse poti vodijo na Šmarno goro. Tudi iz Šmartnega, ki leži tik pod obleganim hribom. Staro vaško jedro se je razvilo ob baročni cerkvi sv. Martina. Cerkev kot jo vidimo danes so začeli graditi 2. maja 1838. Po nekaj gradbenih težavah so cerkev dokončali septembra 1841. Že 10. oktobra 1841. je cerkev sv. Martina posvetil ljubljanski škof Anton Wolf. Bil je nečak Franceta Prešerna in Prešernova rojstna hiša, v Vrbi na Gorenjskem, je tudi njegova rojstna hiša.

Ob velikem potresu, leta 1895. se je močno poškodoval zvonik. Porušili so ga in namesto starega baročnega zgradili klasicističnega. Cerkev sv. Martina ima tri ladje, glavni oltar in štiri stranske oltarje. Imenitno poslikavo notranjosti so ustvarili znameniti slovenski baročni slikarji.

Vseh pet oltarjev je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Iz slikarske dinastije Šubic sta sodelovala oče Štefan Šubic, ki je poslikal obok prezbiterija in nekatere svetnike na oltarjih ter njegov sin Janez Šubic. Slednji je ustvaril oltarno sliko Čudež sv. Martina. Naslikal jo je leta 1876. v Rimu. Pravijo, da je to njegovo najboljše delo. Kot zanimivost, ob bolnici je naslikal svoja starša. Janez Šubic je ustvaril tudi štiri velika platna na katerih je upodobil štiri cerkvene očete. Veliki stenski sliki v prezbiteriju sta delo Matije Bradaška. Križev pot je za staro cerkev naslikal Leopold Layer, leta 1776. V današnjo cerkev so ga postavili leta 1867.

Cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro je prava mala galerija slovenskega baročnega slikarstva in vredna ogleda.

Glavni vhod v cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro

Nad glavnim vhodom se dviga klasicističen zvonik, ki so ga zgradili po potresu leta 1895. in je nadomestil prejšnjega, baročnega

Barvno okno na pročelju cerkve sv. Martina

Baročna kljuka nas popelje v prostor, ki so ga poslikali slovenski baročni slikarji

Križev pot je naslikal Leopold Layer. Leta 1776. je bil postavljen v stari cerkvi. V današnjo, novo cerkev, so ga prenesli leta 1867. Layerjev Križev pot je dobil nove, pozlačene okvirje.

Brezjanska Marija kot jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Zahvala in spomin na prednike, ki so sredi 19. stoletja postavili v cerkvi klopi.

Sv. Hieronim. Štiri velike slike cerkvenih očetov je naslikal Janez Šubic, leta 1870.

14. oktobra 2018 je cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro praznovala 177-letnico posvetitve župnijske cerkve. Temu primerno je bila cerkev tudi okrašena

Stranski oltar Sv. Frančiška Ksaverja. Oltarna slika je delo Matevža Langusa iz leta 1841. Vse oltarje je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Menze so zidane in pokrite s ploščo iz peščenjaka

Cerkveni oče in učitelj sv. Gregorij I. kot ga je naslikal Janez Šubic

Leseno razpelo oziroma misijonski križ in leseni kip Jezusa z bodečo krono

Stranski oltar posvečen sv. Jožefu in sv. Družini

Kupolasti obok nad prezbiterijem je poslikal Štefan Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Upodobil je štiri evangeliste. Na sredini freske je Božje jagnje.

Sv. Martin, Mati Božja, sv. Kolumba in sv Neža. Obe veliki stenski sliki v prezbiteriju je naslikal Matija Bradaška. Bil je učenec Štefana Šubica. 

Stenska slika v prezbiteriju prikazuje sv. Martina z reveži. Ustvaril jo je slikar Matija Bradaška (16.2.1852. Lučine - 25.12.1915. Kranj)

Krstni kamen

Stranski oltar posvečen Brezmadežni. Ob njej sta kipa sv. Ane in sv. Joahima

Baročna prižnica z baldahinom. Na spodnjem delu je papeška tiara in ključi sv. Petra

Sv. Avguštin. Slikar Janez Šubic, leta 1870.

Stranski oltar posvečen sv. Mariji Magdaleni.

Sv. Ambrož 

Glavni oltar in fresko sv. Martina je iluzionistično poslikal Matevž Langus. Oltarna slika, Čudež sv. Martina, je delo Janeza Šubica iz leta 1870.

Tabernakelj in praznično okrašen prezbiterij

Kor z orglami, ki so jih postavili junija 1958.

Cerkev sv. Martina ima tri ladje. Srednja je široka, stranski dve sta ožji.

Slika iz Šmartnega, ki je videla Rim. 😎 Oltarna slika glavnega oltarja, Čudež sv. Martina tudi Sv. Martin ozdravlja bolnico, je delo slikarja Janeza Šubica. Naslikal jo je v Rimu, leta 1876. 

Zakristijska omara

Čudovit marmorni umivalnik v zakristiji

Predmeti, ki se uporabljajo pri bogoslužju

Šmartno pod Šmarno goro. Nasproti župnišča je nekoč stala stara cerkev

Šmartno pod Šmarno goro. Kapelica Lurške Matere božje, župnišče in cerkev Sv. Martina

Nedaleč od cerkve sv. Martina stoji mogočna nadstropna hiša. Njen nastanek sega v sredino 18. stoletja. Hiša z dvoramnim kamnitim stopniščem je bila pred drugo svetovno vojno, furmanska gostilna

Ob cerkvi so, leta 1898, zgradili osnovno šolo, ki se je danes zlila z novo, večjo zgradbo. Na staro šolo spominja le nakazan kamnit vhod

Spomenik NOB stoji ob cesti med vasicama Tacen in Šmartno pod Šmarno goro. Postavili so ga leta 1956. na prostoru kjer je, 22. julija 1941. odjeknil prvi partizanski strel. Napis na kamnitem spomeniku, ki ima obliko mlinskega kamna: 'Partizanski strel je tukaj zadonel in pretrgal žalostno tišino, plamen vstaje se povsod je razžarel nad slovensko domovino.'

22. julij 1941. je pod Šmarno goro počila prva partizanska puška.

Pod Šmarno goro

Znamenje sv. Jurija z lesenim kipom, v Tacnu

Cvetoči timijan

Kozica v pričakovanju ... hrane verjetno, ampak jaz tujih živali ne hranim, razen če mi lastnik dovoli 😎

Tacen pod Šmarno goro in cerkev Sv. Jurija

Relief sv. Ane pred vhodom v cerkev sv. Jurija

Vodnjak pred cerkvijo sv. Jurija

Vir: Jurij Šilc, Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro, Župnijski urad, 2001

Register nepremične kulturne dediščine

Šmartno v Goriških Brdih

V osrčju Goriških Brd, na majhni vzpetini, obdana s srednjeveškim obzidjem, stoji idilična vasica, Šmartno. O njej je pesnik Alojz Gradnik zapisal: "Že stara, s slavo venčana trdnjava, stoji kot orlovo gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt." Pesnik je v enem stavku povedal vse.
Ob vznožju "orlovega gnezda", se razprostirajo vinogradi, do koder seže oko. Poleg njih pa češnje, slive, oljke, fige pa še kaj bi se našlo. Prava idila v tej oazi miru in naravne lepote.

Vasica Šmartno, v Goriških Brdih, je danes urejena in tudi z evropskimi sredstvi, obnovljena vas.

Hiša kulture Šmartno, je narejena iz treh hiš. V njej prirejajo različne kulturne prireditve, od likovnih in fotografskih razstav, do različnih koncertov, delavnic in predavanj.

Obzidje, vasice Šmartno v Goriških Brdih, se prvič omenja leta 1512. Obzidje je imelo šest obrambnih stolpov in ne Turki, ne Benečani mu niso mogli do živega.

Briška hiša, etnološka zbirka pa tudi prodajalna izdelkov iz keramike

Briška hiša, v Šmartnem. Etnološka zbirka in prodaja izdelkov iz keramike

Šmartno v Goriških Brdih. Poleg vzdolžnih poti, ob katerih so strnjeno nanizane hiše, so v Šmartnem tudi slikovite prečne poti z obokanimi prehodi

Kljub strnjenim hišam, v z obzidjem obdani vasici, je nekaj prostora tudi za rožice.

Domnevajo, da je vas Šmartno, obstajala že v 11. stoletju. Nekoč vojaški tabor, danes vasica, po kateri se z veseljem sprehodiš in doživiš košček Brd

Šmartenske hiše imajo zunanja stopnišča, ganke, okrašene strešne napušče, umetelno in domiselno oblikovane dimnike

Baročno cerkev sv. Martina, je med leti 1958. do 1960. poslikal in preuredil, slikar Tone Kralj. V prezbiteriju je tabernakeljski glavni oltar in šest kipov svetnikov.

Prižnica iz marmorja

Križev pot, v cerkvi sv. Martina, je naslikal slikar Tone Kralj. Stalna zbirka njegovih del je na ogled v nekdanjem cistercijanskem samostanu, v Kostanjevici na Krki.

Baročna cerkev sv. Martina v Šmartnem, je največja cerkev v Brdih. Zvonik so uporabljali tudi kot obrambni stolp, ki izvira iz 14. stoletja. 

Majhna okna so značilna za kraško hišo. Ko se razpiha kraška burja, potegne tudi čez Brda 

Današnje šmartenske hiše so nastajale v 18. in 19. stoletju, ko so stare hiše nadzidali ali dozidali, stare srednjeveške hiške.

Šmartenska hiša z lesenim gankom, se imenuje Hiša Marica. Ime je dobila po dobri noni. Danes je v njej hostel. Šmartenska ulica se imenuje, gasa.

Eden od dveh trgov  v vasici Šmartno, v Goriških Brdih. Zadaj, za oljko, je spahnjenca, to je prizidek k hiši, kjer je črna kuhinja, oziroma odprto ognjišče, kjer se je, ob prostem času, zbirala družina.

Obrambni stolp, srednjeveškega obzidja

Vhod v utrjeno vasico Šmartno

Zanimiva pipa, na vaškem vodnjaku, na majhnem trgu, pred srednjeveškim obzidjem

Šmartno leži v središču Goriških Brd. Na majhni vzpetini, obdano s srednjeveškim obzidjem in stolpi. Danes je obdano s številnimi vinogradi in sadnim drevjem kot so briške češnje pa marelice, slive in fige. Pravi raj :) 

Obzidje v Šmartnem se prvič omenja leta 1512, kot tabor. Obzidje se je postopno širilo in dobilo sedem obrambnih stolpov.

Glavna asociacija, ko nekdo omeni Goriška Brda. Pri meni prav gotovo, češnje. Velike, temno rdeče, hrustljave, ocena odlično :)


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Goriška Brda, Kojsko

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: Zloženka: Šmartno, kulturni spomenik - izdal: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, Brda

brda.si