Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Rdeča nit našega izleta na Dolenjsko, sta bila slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja in začetnika ekspresionizma pri nas, brata France (1895-1960) in Tone (1900-1975) Kralj. Rodila sta se v Zagorici pri Vidmu, v Dobrepoljski dolini. Njuno umetniško pot je spodbujal tudi oče. Sam je izdeloval lesene nabožne podobice in jih prodajal.

V Vidmu smo si, poleg cerkve sv. Križa z umetninami Matevža Langusa, Janeza Wolfa, Štefana Šubica in Matije Koželja, ogledali monumentalni spomenik družine Drobnič, ki ga je ustvaril France Kralj. Poleg obrazov podjetniške družine in njihovih sorodnikov, na levi strani spomenika, so na desni vklesani obrazi slovenskih kulturnikov od Prešerna in Cankarja pa do bratov Kralj. Spomenik se nahaja ob obzidju pokopališča in ga je nemogoče zgrešiti.

Pred cerkvijo sv. Križa stoji spomenik posvečen padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni. Kip vojaka, ki stoji na visokem valjastem podstavku je izdelal France Kralj, leta 1930. Njegovo delo je tudi spomenik na pokopališču, v obliki letalskega krila. Ustvaril ga je v spomin na brata Ignacija. Ta je bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. Ob cerkvi stoji kapelica sv. Cirila in Metoda. Oba kipa sta delo Toneta Kralja.

Ideja je bila, da bi brata Kralj poslikala notranjost cerkve sv. Križa v Vidmu, vendar ni bila realizirana. Kljub temu pa je v Sloveniji veliko cerkva, ki jih sta jih poslikala brata, še najbolj Tone Kralj. Z eno njegovih večjih poslikav se ponaša Lokev na Krasu.

V Zagorici pri Vidmu, so na prostoru kjer je nekoč stala rojstna hiša Franceta in Toneta Kralja, so konec 20. stoletja postavili v bron vlit relief bratov Kralj. Original je lesen. Ustvaril ga je France Kralj, leta 1940. Danes je na ogled v Jakopičevi galeriji v Kostanjevici na Krki.

Zagorica na Dolenjskem. Pritlična hiška z bivalno mansardo, dvokapno streho in secesijskim okrasjem iz začetka 20. stoletja, je zelo podobna rojstni hiši bratov Kralj. Njune hiše ni več, lahko pa jo vidimo na sliki Franceta Kralja, Mestni in kmečki otroci iz leta 1931, ki je na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani

Spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, je leta 1930. ustvaril kipar France Kralj (26.9.1895. Zagorica pri Vidmu - 16.2.1960. Ljubljana)

France Kralj je izdelal monumentalni nagrobnik družine Drobnič v Vidmu. Na njem je nekaj več kot dvesto podob ljudi iz preteklega in tedanjega časa, tudi brata Kralj in kulturniki kot so Trubar, Jurčič, Levstik, Cankar, Prešeren in drugi. Anton Drobnič je bil podjetnik, lastnik mlina, žage in stolarne iz katere se je kasneje razvila tamkajšnja podružnica Slovenijalesa. Na levi strani spodaj, je upodobljen Drobnič z ženama in otroki iz obeh zakonov. Nad njimi pa so njihovi sorodniki. V središču reliefa je nekaj svetnikov, na vrhu kraljujeta začetnika človeštva, Eva in Adam. Ko je Antonu Drobniču umrla prva žena, je leta 1943. pri Francetu Kralju naročil izdelavo spomenika. Izdelan je bil med leti 1943 do 1959. (Anka Novak, Slovo v Dobrepolju, Etnolog 15, 2005)

Detajl spomenika Ignacu Kralju, ki je kot pilot umrl v letalski nesreči. Spomenik bratu je izdelal France Kralj

Kipar France Kralj je izdelal spomenik svojemu bratu Ignacu, v obliki letalskega krila. Bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. 

Kipa sv. Cirila in Metoda v istoimenski kapelici, sta delo kiparja Toneta Kralja iz leta 1930.

Kapelica sv. Cirila in Metoda v Vidmu, zgrajena okoli leta 1930. Kipa sta delo Toneta Kralja.

Okrogli mozaik Jezusa na Križu je delo sester Bajec. Izdelali sta ga med leti 1995. do 2005. Sestri Pavla in Darinka Bajec sta redovnici in vsestranski umetnici. Pavla je diplomirana slikarka, restavratorka, kiparka, ukvarja se tudi z glasbo. Darinka je kiparka, keramičarka in ustvarjalka mozaikov. (fmm.si)

Spomenik zamolčanim žrtvam 1942-1945. iz dobrepoljske župnije, so postavili leta 1993.

Glavni oltar sv. Križa z oltarno sliko baročnega slikarja Matevža Langusa.

Slika Rožnovenske Marije, ki krasi prezbiterij, je delo Štefana Šubica

Čaščenje, slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana)

Stranski oltar posvečen Karmelski Materi Božji

Stranski oltar posvečen sv. Andreju

Slike Križevega pota je ustvaril slikar Matija Koželj (7.2.1842. Vesca pri Vodicah - 26.2.1917. Kamnik), leta 1892.

Orgle, s tridesetimi registri, so bile izdelane leta 1980. 

Detajl vhodnih vrat v cerkev sv. Križa, izrezljan motiv cerkve sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi

Detajl vhodnih vrat

Nadstropna hiša s secesijskim okrasjem je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. Danes ima v njej svoje prostore občina Videm-Dobrepolje.

Jakličev dom je svoje ime dobil po pisatelju in učitelju Franu Jakliču Pogoričanu (6. december 1868. Podgorica Dobrepolje - 31. december 1937. Ljubljana). Jakličev dom je namenjen kulturi, različnim prireditvam in razstavam.

Cerkev sv. Križa v Vidmu na Dolenjskem in spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, delo kiparja Franceta Kralja.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Zdenska vas in Štefan Šubic

Naša prva postaja na enodnevnem izletu po Dolenjski, je bila Zdenska vas. Je edina s tem imenom v Sloveniji. Leži v slikoviti Dobrepoljski dolini in spada pod občino Videm-Dobrepolje. Naš umetniško zgodovinski cilj je bila, nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, ki stoji na vzpetini nad vasjo in se imenuje Zdenska Reber. Ob cerkvi je Lipov gaj, ki ga tvori 76 dreves. Vse do konca druge svetovne vojne so ob cerkvi, štirikrat na leto, priredili živinski sejem.

Današnja cerkev sv. Antona Padovanskega je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Ko smo prenehali z občudovanjem nemškega ovčarja, ki ni cerkvena last, temveč sosedova, smo se odpravili še na občudovanje naše sakralne dediščine. Ni nam bilo žal. Baročno dvoransko cerkev je poslikal rezbar in freskant Štefan Šubic (1820-1884) iz Poljanske doline. Prezbiterij in ladjo krasijo freske z zgodbami iz življenja cerkvenega zavetnika sv. Antona Padovanskega. Kot v barviti slikanici so nanizane legende o njem in čudeži, ki jih je storil. Freske so iz leta 1860. Leta 1962, ko je bila cerkev delno obnovljena, je slikar in restavrator Izidor Mole (1927-1998. Brezovica) restavriral vse Šubiceve freske v cerkvi.

Med drugo svetovno vojno je bila cerkev delno poškodovana. Uničen je bil glavni baročni oltar, čudežno pa je preživel kip sv. Antona, ki tudi dane stoji v prezbiteriju. Namesto oltarja je slikar Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) poslikal oltarno steno z veliko fresko razdeljeno na več pravokotnikov v katerih so svetniki in zavetniki ter krščanske družine, na vrhu pa je podoba Jezusa. Freska glavnega oltarja je nastala leta 1993.

Vojno sta preživela tudi oba čudovita baročna stranska oltarja z oltarnima slikama in manjšima slikama v atiki. Vse slike so delo slikarja Antona Postla iz leta 1770.
Sicer pa, slike povedo več kot tisoč besed.

Nemški ovčar, srečanje v Zdenski vasi 💜

Štefan Šubic, freska na stropu prezbiterija prikazuje poveličanje oziroma apoteozo sv. Antona Padovanskega

Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) je leta 1993. poslikal oltarno steno v prezbiteriju. Freska prikazuje tradicionalno krščansko motiviko z Jezusom, zavetniki, svetniki in navadnimi kristjani. Stari glavni oltar je bil uničen, ko je bila cerkev med drugo svetovno vojno bombardirana. Ostal je le kip sv. Antona Padovanskega.

Kip sv. Antona Padovanskega je čudežno preživel uničenje glavnega oltarja med drugo svetovno vojno in danes krasi oltarno steno, s fresko slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Detajl Čemažarjeve oltarne freske s svetnicami

Detajl Čemažarjeve freske prikazuje krščansko družino

Leta 1962. je bila cerkev sv. Antona Padovanskega delno obnovljena. Freske Štefana Šubica je obnovil slovenski slikar in restavrator Izidor Mole (1927. Log pri Brezovici - 1998. Brezovica)

Med leti 1980-2000. so dokončali obnovo cerkve sv Antona Padovanskega 

Cerkev sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi, na Dolenjskem ima poleg glavnega oltarja tudi dva stranska oltarja. Ta dva sta baročna in so ju rešili iz goreče cerkve. Oltarni sliki sta delo baročnega slikarja Antona Postla. Nastali sta okoli leta 1770.

Slavoločni obok

Štefan Šubic, Smledniška legenda, ki pravi: Sin umrlega smledniškega graščaka je zahteval od kmeta, da plača dajatev, ki jo je ta že plačal njegovemu očetu. Ker kmet nikakor ni hotel plačati nekaj kar je že plačal, je zadeva prišla na sodišče. Kmet je za pomoč prosil sv. Antona. Takrat pa v sodno dvorano vstopi hudič z umrlim graščakom, ki je moral potrditi, da je kmet dajatev že plačal. In tako je sv. Anton zadevo rešil tako kot je prav. Motiv je velikokrat uporabljen tudi na panjskih končnicah.

Štefan Šubic, legende in čudeži sv. Antona Padovanskega. Na eni od fresk sv. Anton čudežno ozdravi na smrt bolnega.

Štefan Šubic in freska Pridiga ribam. Legenda pravi, da je Anton Padovanski nekoč pridigal množici ljudi a ga ni nihče poslušal. Nenadoma pa so iz morja pomolile svoje glave ribe in ga poslušale. Zaradi tega dogodka so se spreobrnili vsi prebivalci italijanskega mesta Rimini.

Atika stranskega baročnega oltarja s podobo sv. Notburge. Največkrat je upodobljena s srpom v roki in kruhom v predpasniku, ki ga je delila revežem. Avtor slike je baročni slikar Anton Postl.

Stranski baročni oltar posvečen sv. Matiji. Njegova podoba na oltarni sliki je delo Antona Postla iz leta 1770. 

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. V atiki je podoba sv. Izidorja. Obe sliki sta delo Antona Postla.

Baldahin prižnice s svetnikom

Lesena prižnica

Kor z orglami

Baročni vodnjak

Nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, baročna dvoranska cerkev iz druge polovice 17. stoletja

Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske 

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: voden ogled
Register NKD
svetniki.org
Brošura: Občina Dobrepolje, Sakralna dediščina, besedilo Igor Ahačevčič, 2009
Pripovedi, miti in legende ... iz krajev Osrednjeslovenske regije, Dušica Kunaver, Turizem Ljubljana, 2013

Šmartno pod Šmarno goro in cerkev sv. Martina

Vse poti vodijo na Šmarno goro. Tudi iz Šmartnega, ki leži tik pod obleganim hribom. Staro vaško jedro se je razvilo ob baročni cerkvi sv. Martina. Cerkev kot jo vidimo danes so začeli graditi 2. maja 1838. Po nekaj gradbenih težavah so cerkev dokončali septembra 1841. Že 10. oktobra 1841. je cerkev sv. Martina posvetil ljubljanski škof Anton Wolf. Bil je nečak Franceta Prešerna in Prešernova rojstna hiša, v Vrbi na Gorenjskem, je tudi njegova rojstna hiša.

Ob velikem potresu, leta 1895. se je močno poškodoval zvonik. Porušili so ga in namesto starega baročnega zgradili klasicističnega. Cerkev sv. Martina ima tri ladje, glavni oltar in štiri stranske oltarje. Imenitno poslikavo notranjosti so ustvarili znameniti slovenski baročni slikarji.

Vseh pet oltarjev je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Iz slikarske dinastije Šubic sta sodelovala oče Štefan Šubic, ki je poslikal obok prezbiterija in nekatere svetnike na oltarjih ter njegov sin Janez Šubic. Slednji je ustvaril oltarno sliko Čudež sv. Martina. Naslikal jo je leta 1876. v Rimu. Pravijo, da je to njegovo najboljše delo. Kot zanimivost, ob bolnici je naslikal svoja starša. Janez Šubic je ustvaril tudi štiri velika platna na katerih je upodobil štiri cerkvene očete. Veliki stenski sliki v prezbiteriju sta delo Matije Bradaška. Križev pot je za staro cerkev naslikal Leopold Layer, leta 1776. V današnjo cerkev so ga postavili leta 1867.

Cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro je prava mala galerija slovenskega baročnega slikarstva in vredna ogleda.

Glavni vhod v cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro

Nad glavnim vhodom se dviga klasicističen zvonik, ki so ga zgradili po potresu leta 1895. in je nadomestil prejšnjega, baročnega

Barvno okno na pročelju cerkve sv. Martina

Baročna kljuka nas popelje v prostor, ki so ga poslikali slovenski baročni slikarji

Križev pot je naslikal Leopold Layer. Leta 1776. je bil postavljen v stari cerkvi. V današnjo, novo cerkev, so ga prenesli leta 1867. Layerjev Križev pot je dobil nove, pozlačene okvirje.

Brezjanska Marija kot jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Zahvala in spomin na prednike, ki so sredi 19. stoletja postavili v cerkvi klopi.

Sv. Hieronim. Štiri velike slike cerkvenih očetov je naslikal Janez Šubic, leta 1870.

14. oktobra 2018 je cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro praznovala 177-letnico posvetitve župnijske cerkve. Temu primerno je bila cerkev tudi okrašena

Stranski oltar Sv. Frančiška Ksaverja. Oltarna slika je delo Matevža Langusa iz leta 1841. Vse oltarje je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Menze so zidane in pokrite s ploščo iz peščenjaka

Cerkveni oče in učitelj sv. Gregorij I. kot ga je naslikal Janez Šubic

Leseno razpelo oziroma misijonski križ in leseni kip Jezusa z bodečo krono

Stranski oltar posvečen sv. Jožefu in sv. Družini

Kupolasti obok nad prezbiterijem je poslikal Štefan Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Upodobil je štiri evangeliste. Na sredini freske je Božje jagnje.

Sv. Martin, Mati Božja, sv. Kolumba in sv Neža. Obe veliki stenski sliki v prezbiteriju je naslikal Matija Bradaška. Bil je učenec Štefana Šubica. 

Stenska slika v prezbiteriju prikazuje sv. Martina z reveži. Ustvaril jo je slikar Matija Bradaška (16.2.1852. Lučine - 25.12.1915. Kranj)

Krstni kamen

Stranski oltar posvečen Brezmadežni. Ob njej sta kipa sv. Ane in sv. Joahima

Baročna prižnica z baldahinom. Na spodnjem delu je papeška tiara in ključi sv. Petra

Sv. Avguštin. Slikar Janez Šubic, leta 1870.

Stranski oltar posvečen sv. Mariji Magdaleni.

Sv. Ambrož 

Glavni oltar in fresko sv. Martina je iluzionistično poslikal Matevž Langus. Oltarna slika, Čudež sv. Martina, je delo Janeza Šubica iz leta 1870.

Tabernakelj in praznično okrašen prezbiterij

Kor z orglami, ki so jih postavili junija 1958.

Cerkev sv. Martina ima tri ladje. Srednja je široka, stranski dve sta ožji.

Slika iz Šmartnega, ki je videla Rim. 😎 Oltarna slika glavnega oltarja, Čudež sv. Martina tudi Sv. Martin ozdravlja bolnico, je delo slikarja Janeza Šubica. Naslikal jo je v Rimu, leta 1876. 

Zakristijska omara

Čudovit marmorni umivalnik v zakristiji

Predmeti, ki se uporabljajo pri bogoslužju

Šmartno pod Šmarno goro. Nasproti župnišča je nekoč stala stara cerkev

Šmartno pod Šmarno goro. Kapelica Lurške Matere božje, župnišče in cerkev Sv. Martina

Nedaleč od cerkve sv. Martina stoji mogočna nadstropna hiša. Njen nastanek sega v sredino 18. stoletja. Hiša z dvoramnim kamnitim stopniščem je bila pred drugo svetovno vojno, furmanska gostilna

Ob cerkvi so, leta 1898, zgradili osnovno šolo, ki se je danes zlila z novo, večjo zgradbo. Na staro šolo spominja le nakazan kamnit vhod

Spomenik NOB stoji ob cesti med vasicama Tacen in Šmartno pod Šmarno goro. Postavili so ga leta 1956. na prostoru kjer je, 22. julija 1941. odjeknil prvi partizanski strel. Napis na kamnitem spomeniku, ki ima obliko mlinskega kamna: 'Partizanski strel je tukaj zadonel in pretrgal žalostno tišino, plamen vstaje se povsod je razžarel nad slovensko domovino.'

22. julij 1941. je pod Šmarno goro počila prva partizanska puška.

Pod Šmarno goro

Znamenje sv. Jurija z lesenim kipom, v Tacnu

Cvetoči timijan

Kozica v pričakovanju ... hrane verjetno, ampak jaz tujih živali ne hranim, razen če mi lastnik dovoli 😎

Tacen pod Šmarno goro in cerkev Sv. Jurija

Relief sv. Ane pred vhodom v cerkev sv. Jurija

Vodnjak pred cerkvijo sv. Jurija

Vir: Jurij Šilc, Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro, Župnijski urad, 2001

Register nepremične kulturne dediščine