Vipavski Križ, najmanjše mesto v nekdanji monarhiji

Vipavski Križ je simpatično naselje, ki leži na manjši vzpetini nad Vipavsko dolino. Najstarejši del je nastal okoli cerkve sv. Križa. Imenuje se Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. Kraj se je imenoval Sveti Križ, vse do leta 1957. ko se je preimenoval v Vipavski Križ. V 15. stoletju so zgradili obrambno obzidje, ki je še danes ohranjeno. Kraj je postal pomembna utrdba. Tu so gradili v strnjenem nizu, kamnite, ozke, eno, največ dvonadstropne hiše z majhnimi okenskimi odprtinami. Kar nekaj jih je še ohranjenih in lepo obnovljenih. 

Nasproti Tabora je, od prve polovice 16. stoletja, stal pravokoten grad s štirimi stolpi. Zgradila ga je družina della Torre ali Thurn, kot so jim rekli krajani. Leta 1605. je grad kupila plemiška družina grofov Attems. Ti so grad preuredili in povečali. Tudi v samem mestu so marsikaj postorili. Sveti Križ je namreč leta 1532. dobil mestne pravice.

Grofje Attems so v veliki meri podprli gradnjo samostana, ki se je končala leta 1639. Vanj so se naselili kapucini. Samostan še deluje. Zgradili so tudi samostansko cerkev sv. Frančiška, ki je bila posvečena leta 1643. V samostanu je deloval znani pridigar Janez Svetokriški (1647.-1714.) Na trgu pred samostanom stoji njegov spomenik. Ta del se imenuje Plac in je nekakšna povezava med Taborom in Gradom. 

Vipavski Križ je res vreden obiska in ogleda. 

Arhitekturno tihožitje

Vipavski Križ - župnijska cerkev Povišanja sv. Križa. Sprva gotska cerkev, je bila leta 1660. barokizirana. Tu je najstarejši del imenovan Tabor, domačini mu pravijo tudi Gase. V 15. stoletju dobi obrambno obzidje in postane pomembna utrdba.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, nekdanje župnišče in prostor na katerem je leta 1563. pridigal Primož Trubar

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, doprsni kip duhovnika Ivana Rejca. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupolo prezbiterija je okoli leta 1903., s prizori Povišanja sv. Križa, poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (7. julij 1865. Gorica - 2. januar 1943. Gorica). 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa, glavni oltar iz sivega marmorja je iz prve polovice 18. stoletja. Iz istega obdobja je tudi oltarna slika Križanega z Marijo Magdaleno.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Stranski, baročni oltar sv. Jožefa z oltarno sliko Smrt sv. Jožefa. Oltar je nastal leta 1663. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oba stranska oltarja s stebri sta podobna glavnemu oltarju. Nastala sta v prvi polovici 20. stoletja. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Krstilnica

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Freska na stropu ladje

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kapela sv. Križa je bogato okrašena s štukaturo. Od oboka na vhodu do kupole. Letnica pri vhodu je 1683. Na vrhu vhodnega slavoloka sta dva angela, ki držita Veronikin prt. 

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Kupola kapele sv. Križa s štukaturo. Freske v medaljonih je leta 1904. naslikal Clemente Del Neri.

Vipavski Križ - cerkev sv. Križa. Oltar v kapeli sv. Križa. Razpelo je iz prve polovice 16. stoletja.

Vipavski Križ. Pogled na Vipavsko dolino z nekdanjega obrambnega obzidja ob cerkvi sv. Križa. 

 Plac je del, ki se je razvil ob gradu. Tu so živeli bogatejši prebivalci Vipavskega Križa. 

Vipavski Križ. Naselje na griču nad Vipavsko dolino je imelo nekoč obrambno funkcijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Znotraj pa so lepo urejene ozke ulice, trgi, nekoč mogočen grad, delujoči kapucinski samostan in dve cerkvi. Arhitekture na pretek.

Vipavski Križ. Staro, novo in sodobno. Lepo obnovljena hiša z majhnimi okni, s poudarjeno kamnito obrobo in kamnito preklado nad vhodom. Ob njej pa sodobna, solarna ulična razsvetljava.

Vipavski Križ. Na zelenici pred nekdanjim dvorcem stoji spomenik padlim in žrtvam fašističnega nasilja. Štirje kamniti pravokotniki z reliefi predstavljajo štiri vaške skupnosti. Odkrili so ga leta 1982. Ustvaril ga je kipar Marko Pogačnik iz Kranja. 

Vipavski Križ. Od nekdaj mogočnega dvorca je ostalo bore malo. V prvi polovici 16. stoletja so ga zgradili grofje della Torre ali Thuren. Leta 1605. je dvorec kupil grof Herman Attems. Družina je pravokotni grad s štirimi stolpi prenovila in ga povišala. Attemsi so v gradu živeli vse do leta 1864, ko je močna vipavska burja odkrila streho. Gradu niso več popravljali, družina se je odselila in grad je začel propadati.

Vipavski Križ, vodnjak na notranjem dvorišču nekdanjega dvorca in šola. Leta 1885. je občina od rodbine Attems odkupila del gradu in v njem uredila šolo. Leta 1996. so po načrtih arhitekta Marka Lavrenčiča, zgradbo prenovili in jo povečali.

Vipavski Križ - Kapucinski samostan in samostanska cerkev sv. Frančiška Asiškega. Za oboje gre velika zasluga grofom Attems 

Vipavski Križ. Kapucinski pridigar Janez Svetokriški (1647. - 1714.) Deloval je v Trstu, Sv. Križu, Ljubljani, Novem mestu in v Gorici kjer je 17. oktobra 1714. umrl. Izdal je pet knjig svojih pridig, skoraj tri tisoč strani, z naslovom Sveti priročnik.

Vipavski Križ, spominska plošča na pročelju kapucinskega samostana

Vipavski Križ, kamniti grb rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja.

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok prezbiterija je poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike, leta 1882. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Glavni oltar z oltarno sliko sv. Frančiška in sv. Klare ob Križanem. Ob slavoločni steni sta dva stranska oltarja

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Baročna slika zavidljivih dimenzij je delo kapucinskega brata Oswalda Bruna iz druge polovice 17. stoletja. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Obok v kapeli sv. Valentina je poslikal Simon Ogrin (6. oktober 1851. Vrhnika - 3. maj 1930. Vrhnika). Njegova vila, ob Tržaški cesti, na Vrhniki, kjer je živel z ženo in sedmimi otroci, še stoji. 

Vipavski Križ, cerkev sv. Frančiška Asiškega. Kapela sv. Valentina z lesenim oltarjem s stebri, iz konca 18. stoletja. 

Vipavski Križ. Do leta 1957. se je naselje imenovalo Sveti Križ. 1507. leta je dobilo trške pravice, leta 1532. pa ga je cesar Ferdinand I. povzdignil v mesto, za vse večne čase. Torej je še vedno mesto? 

Vipavski Križ

Vipavski Križ, vhod, levo na Plac in do gradu, desno h cerkvi sv. Križa.

Strnjen niz hiš ob zunanjem robu Vipavskega Križa in zvonik cerkve sv. Križa.


Podobno:

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Vir: Upravna enota Ajdovščina, občini Ajdovščina in Vipava, Umetnostna topografija Slovenije, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta  ZRC SAZU, Ljubljana, 2012, uredila Helena Seražin

Darinka Kladnik, Sto slovenskih krajev, Prešernova družba, Ljubljana, 1994

zupnija-vipavski-kriz.rkc.si

informativne table

Planina pod Golico in narcise

Planina pod Golico je razložena vas, ki se razteza ob potoku Jesenica. Nad vasjo, na poti do koče pod Golico teče živahen Črni potok. Vas leži na približno 950 metri nadmorske višine. Do leta 1945. se je imenovala Sveti Križ. Večina takratnih prebivalcev je bila rudarjev, ki so skoraj šest stoletij, vse do začetka 20. stoletja, v Savskih jamah kopali železovo rudo. Od Jesenic je oddaljena le pet kilometrov a, če upoštevaš, da se pot v glavnem vzpenja, je besedica le, popolnoma odveč.

Sredi vasi stoji baročna cerkev Sv. Križa. Zgrajena je bila leta 1683, ko sta brata Bucelleni izpolnila svojo obljubo rudarjem. Če najdejo nova nahajališča železove rude, bosta zgradila cerkev. In tako se je tudi zgodilo. Cerkev še danes stoji in je v uporabi. 

Največja naravna znamenitost vasi pod Golico so narcise, ki v maju pobelijo travnike in privabijo številne obiskovalce. Raj za pohodnike in sprehajalce. Na svojem potepanju po vasi sem odkrila še veliko zanimivega. Od zanimive vaške arhitekture, kapelic, spomenikov, na prostem razstavljenih etnoloških predmetov, živali, celo Alpe v malem sem našla tu.

Foto zgodba o vasici Planina pod Golico:

Narcise, zaščitni znak Golice in slikovitih vasic pod njo.

Detajl zvonika z razgibano streho. Cerkev sv. Križa na Planini pod Golico

Planina pod Golico, baročna cerkev sv. Križa in župnišče. Cerkev sta zgradila brata Janez Andrej in Oktavij  Bucelleni, v drugi polovici 17. stoletja. Rudarjem sta obljubila zgraditi cerkev, če najdejo nova nahajališča železove rude in očitno so jih našli. 

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico je posvetil ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein leta 1685.

Narciso obrobljeno s štukaturo najdemo tudi na stropu ladje v cerkvi sv. Križa.

Poslikava kupole prezbiterija

Glavni oltar sv. Križa z lesenim razpelom, ki ga obkroža petnajst medaljonov s prizori skrivnosti rožnega venca. Slikar ni znan, domneva je, da izhaja iz šole kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Križev pot

Joža Čop (1893-1975) je bil slovenski alpinist, vodnik in gorski reševalec. Doprsni kip je delo kiparja Marjana Keršiča.

Vas Planina pod Golico leži ob potoku Jesenica

Nadstropna stanovanjska hiša z dvoramnim stopniščem, lesenim gankom v nadstropju in gospodarskim poslopjem pod isto, dvokapno streho. Najverjetneje iz začetka 20. stoletja. 

V Planini pod Golico najdemo tudi Alpe v malem. 

Znamenje s štirikapno strešico

Planina pod Golico je svoje ime dobila po letu 1945. Prej se je imenovala Sveti Križ.

Etnološka zbirka na prostem, stiskalnica

Zapuščena kašča ob Črnem potoku

Pritlična hiška pokrita s skodlami. Z njimi je obložena tudi fasada.

Etnološka zbirka na prostem, sani za prevoz oglja

Etnološka zbirka na prostem. Lesena kljuka je najverjetneje služila za lažje prenašanje stvari na ramenu

Kamnito napajalno korito v središču vasi Planina pod Golico

Spomenik in spominski plošči padlim v NOB

Maček najraje leži kar sredi ceste. Upam, da ima še vseh devet življenj 💗

Na poti do Savskih jam, V Planini pod Golico, travnik z narcisami na predzadnji dan meseca maja.

Pritlična hiša z dvokapno streho na čop. Del pročelja pod streho je obložen s korci

Od Planine pod Golico do Savskih jam je med majskim vikendom vozila tudi konjska vprega.

Slapovi Črnega potoka

Kovana vrata, vhod v Korlnov rov opuščenega rudnika železove rude v Savskih jamah

Idilična, obnovljena, pritlična hiška ob Črnem potoku bi lahko bila nekdanja upravna stavba Savskih jam, nisem pa prepričana 😊

Kmečki turizem in gostilna Pr' Betel. Planina pod Golico 39

Pr' Betel, v Planini pod Golico 39, narcise varujejo palčki. 😊

Lepi slovenski kozolci

V skalo vzidana spominska plošča borcem NOB, ki so padli na tem mestu. 

Detajl nekdanjega uspešnega hotela Belcijan. Leta 1937. ga je zgradil gradbenik Boštjan Belcijan. Dvonadstropna zgradba z lesenim podstrešnim delom in gankom je bila središče kulturnega življenja v Planini pod Golico. Tekom let je bil večkrat prenovljen, danes pa ni v prav dobrem stanju.

Etnološka zbirka na prostem. Kolesa prevoznih sredstev nekoč in danes 😊

Vas Planina pod Golico leži približno 950 metrov nad morjem. 

Nekoč gostilna Pr Čop na začetku vasi

Pritlična domačija z lesenim gospodarskim delom pod isto dvokapno streho. Danes so v njej prostori Turističnega društva

Avguštinova kapelica stoji na začetku vasi, pod žičnico na Španov vrh. Okrogla, kamnita kapelica s stožčasto streho ima na sklepniku napis: V spomin na 18.V.1937. A.W.  A.P.

Razpelo v Avguštinovi kapelici

Žičnica Španov vrh v Planini pod Golico

Vila iz začetka 20. stoletja ima nad lesenim balkonom napis Dom oddiha Rožca Planina pod Golico.

Res da je šele konec maja, a drva za zimo so že pripravljena. 

Kapelica v naselju Prihodi, ob cesti Planina pod Golico proti Jesenicam. Zidana kapelica, odprtega tipa, s kovano mrežo, ima leseno piramidasto streho. Postavili so jo leta 1946.

Naselje Prihodi nad Jesenicami. Ena koza radovedno pozira, drugo pa prav nič ne gane razen sočne trave. 💚

Ovčke pri meditaciji, no ena se sonči 💚

Nasvidenje še kdaj Planina pod Golico in Prihodi. Vredno hoje, obiska in ogleda. 😊



Podobno:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: informativne table v Planini pod Golico

Register NKD