Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎

Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema

Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 

Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.

Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje

Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.

Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 

Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 

Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana

Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot

Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja

Poslikava oboka

Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.

Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja

Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri

Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.

Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.

Oltar sv. Antona Padovanskega

Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče

Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja

Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa

Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Studenice se nahajajo ob vznožju Boča, v dolini reke Dravinje in spadajo v občino Poljčane. Od tu se na Boč vzpne marsikateri pohodnik. Še prej pa si velja ogledati staro vaško jedro, ki je nastalo ob dominikanskem samostanu. Skozi teče idilični Topli potok, ki se napaja iz treh kraških virov, nad samostanom. Ob njem pa so nanizane stare in nove hiše. Večina starih lepotic, na žalost, bolj propada kot ne. Upam, da se bo našel način, beri denar, da bodo nekoč spet zasijale v vsem sijaju. Pa ne velja samo za Studenice. Po celi Sloveniji imamo take bisere.
Foto zgodba: Studenice, staro vaško jedro

Čudovit gotski portal v samostanu Studenice

Gotski vhod v farno cerkev sv. Treh Kraljev, krasita dva visoka kleka.

Detajl vhodnih vrat v farno cerkev, stara ključavnica in trkalo. 

Nagrobna plošča priorice dominikanskega samostana, Magdalene Rechtaler, iz leta 1587. Plošča je vzidana na pročelje samostanske cerkve.

Poslopje samostana dominikank, z arkadnimi hodniki. Trenutno v obnovi

Ribnik, na dvorišču samostana

Živa studeniška voda, pred samostanom. Tabla opozarja in priporoča prekuhavanje vode.

Ostanki nekdanje apnenice, pred samostanom

Sofija Rogaška je, v 13. stoletju, v Studenicah, ustanovila samostan s cerkvijo. 

Park pred samostanskim kompleksom

Skozi stoletja je kompleks dominikanskega samostana, doživljal različne obnove, prenove, dozidave. Danes tu najdemo vse od romanskega sloga pa do baroka in gotike. Kako lepo bi bilo, če bi vse to obnovili

Pot ob samostanskem obzidju. Na levo pridemo do razvalin Starega gradu

Razvaline gradu nad samostanom. Grad naj bi postavile dominikanke, v 15. stoletju, kot zatočišče pred Turki. V dominikanski samostan Studenice so prihajala dekleta iz bogatih družin, zato je bil red precej premožen

V središču starega vaškega jedra, stoji na visokem stebru kip Matere Božje.

Vodnjak z ročno črpalko

Vaška idila. Skozi Studenice teče Topli potok. Topli potok tvorijo trije kraški izviri, nad samostanom 

Pred mostom, čez reko Dravinjo, stojita dva baročna kipa. Eden predstavlja sv. Janeza Nepomuka ...

... drugi pa sv. Frančiška Ksaverija. Kipa naj bi bila v naravni velikosti. Predvidevajo, da sta bila postavljena ob 500-letnici dominikanskega samostana, leta 1739. Bila sta na začetku drevoreda, ob poti do samostana, vendar ga danes ni več.

Baročno znamenje, s tremi stranicami in poslikanimi nišami, iz 18. stoletja

Podružnična cerkev sv. Lucije, v Studenicah z zvonikom s čebulno streho. Posvečena je bila koncem 17. stoletja

Enonadstropna hiša, z balkonom v nadstropju, nosi letnico 1843. in inicialke JNS. Nekoč sta bili v njej trgovina in gostilna.

Zapuščena osnovna šola iz začetka 20. stoletja

Nad polkrožnim vhodnim portalom, je letnica 1902.

Topli potok in dominikanski samostan Studenice, v ozadju

Hiša, Studenice 25, ima bogato okrašeno pritličje. Nad glavnim vhodom je viden del letnice 18.., ostalo je zabrisano.

Pritlično, podolgovato, gospodarsko poslopje, nekoč bogate domačije, zgrajeno okoli leta 1818.

Baročno okrašeno župnišče, je del samostanskega kompleksa. Zgrajeno je bilo v drugi polovici 18. stoletja.

Povezan izlet:

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

studenice.si