Dvorec Štatenberg in Ješovec

Iz Studenic nas je pot vodila v Makole kjer smo si ogledali dvorec Štatenberg. V prvi polovici 18. stoletja ga je, kot letni dvorec, postavila plemiška družina grofov Attems. Svoje glavno domovanje je imela ta štajerska veja Attemsov, v Gradcu. Dvorec Štatenberg ima štiri trakte, ki obkrožajo notranje dvorišče s parkom in vodnjakom. Nekoč so ga krasili tudi številni umetniški kipi. 

Od nekdanjega notranjega razkošja so ostale stropne freske in poslikave ter številne štukature. Grof Ignac Marija Attems je imel velik smisel za umetnost. Podpiral je umetnike in jih zaposloval na svojih številnih dvorcih. Na takratni Spodnji Štajerski so bili njegovi tudi grad Slovenska Bistrica, Dornava in Brežice. 

V glavni trakt, kjer je bivala družina, vodi dvoramno kamnito stopnišče. Skozi glavni vhod vstopimo naravnost v glavno dvorano. Ta ima na stropu lepo ohranjeno štukaturo, ki obkroža razkošno fresko. Levo in desno so sobane, ki so prav tako polepšane s štukaturo in freskami, krasijo pa jih tudi čudovite lončene peči. Na žalost, ko so bile v uporabi, niso ravno blagodejno vplivale na freske in slike. 😎

V vzhodnem povezovalnem traktu je baročna kapela, ki je umeščena v dve nadstropji. Če bi jo danes videl grof Ignac M. Attems, bi se verjetno zjokal. Ob zadnji obnovi je bila, milo rečeno, zelo nestrokovno obnovljena, vsaj kar se tiče poslikav.

Po ogledu obokane grajske kleti in degustaciji makolskih vin, smo se odpravili v bližnji Ješovec. Naselje v občini Slovenska Bistrica, v katerem od sredine 17. stoletja stoji cerkev sv. Treh kraljev. Gotska zunanjost s šilastimi okni, obdaja baročno notranjost. Cerkev ima banjasto obokano ladjo in prezbiterij z zlatim oltarjem iz leta 1680, ki sodi med največje tovrstne oltarje v Sloveniji. Oltarno sliko, Poklon sv. Treh kraljev, obdaja petnajst baročnih kipov v treh nadstropjih. 

Kulturna in sakralna dediščina Slovenije 💜

Vrtnice v parku dvorca Štatenberg

Osrednji in najvišji krak dvorca z dvoramnim stopniščem je bil namenjen družini grofov Attems. Krasijo ga pilastri in baročni okenski okvirji. 

Vhod v osrednji trakt z delno ohranjenim družinskim grbom, nas pripelje v glavno dvorano

Dvorec Štatenberg sestavljajo štirje kraki, ki obdajajo dvorišče s parkom. Poudarjen osrednji del trakta z atiko. Danes zaprt hodnik je bil prvotno odprt arkadni hodnik. Enako je v vseh treh traktih. 

Razkošna osrednja freska s štukaturo na stropu glavne dvorane. Pravokotna freska je posvečena znanosti in umetnosti.

Pravokotno fresko obdajajo štiri freske v obliki trapeza in so alegorija štirih elementov: zrak ...

... zemlja ...

... voda ...

... ogenj. Sredi freske je Zevs z grbom grofov Attems

Litoželezna peč kakršne so izdelovali v livarni na Dvoru pri Žužemberku

Od opreme, ki je krasila dvorec v času družine Attems, so ostale le čudovite peči v sobah. Verjetno je bilo takratno pohištvo podobno temu, ki danes krasi muzejske sobane dvorca

Barvite in razgibane stropne freske in štukature so ohranjene tudi v stranskih sobanah glavnega trakta. Na njih so prizori iz mitologije. 

Ste za kavico 😊

Nekoliko bolj resno opremljena "lovska" soba

Vrata omarice krasi glava lovskega psa

Muzejska soba s pridihom Benetk 😎

Štukatura na stropu s sadjem in rastlinjem

Stari gramofon

Rokokojska peč pri kateri so se greli že Attemsi 😊

Barvita stropna freska z mitološkim prizorom.

Obokana vinska klet ponuja pokušino makolskih vin. Zanjo skrbi Društvo vinogradnikov Makole, od leta 2001.

V vinski kleti si lahko ogledamo risbo prvotnega gradu Štatenberg. Stal je nekaj kilometrov stran od današnjega dvorca, v kraju Stari Grad v občini Makole.

Dvorec Štatenberg stoji v občini Makole. Zgrajen je bil okoli leta 1740. po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija in po naročilu grofov Attems

Park z bajerjem in prostorom za prireditve ob dvorcu Štatenberg

Dvorec Štatenberg stoji na manjši vzpetini. Zaradi konfiguracije hriba, glavni vhod s strani glavnega trakta, ni bilo možno zgraditi. 

Pritlična, triosna hiška z dvokapno streho iz začetka 20. stoletja

Cerkev sv. Treh kraljev v Ješovcu, je današnjo zidano podobo dobila leta 1648. 

Glavni baročni oltar je iz leta 1680. z oltarno sliko Poklon sv. Treh kraljev. Je eden večjih zlatih oltarjev pri nas. Poleg oltarne slike, ga krasi še petnajst baročnih kipov svetnikov.

Banjasto obokan prezbiterij. Osrednja poslikava predstavlja Brezmadežno z angeli. V manjših poljih so štirje evangelisti. Strokovnjaki menijo, da se pod Brezmadežno skriva stara, kvalitetnejša poslikava

Enoladijska cerkev z baročnimi oltarji

Stranski baročni oltar posvečen sv. Rozaliji, je iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar posvečen Žalostni Materi božji, iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Slovenska Bistrica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 12, 1968

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎

Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema

Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 

Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.

Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje

Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.

Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 

Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 

Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana

Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot

Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja

Poslikava oboka

Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.

Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja

Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri

Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.

Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.

Oltar sv. Antona Padovanskega

Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče

Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja

Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa

Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968