Studenice ležijo v dolini, pod
goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje
reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi
zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.
Od samostana do Dravinje, ob
Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so
Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.
Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan.
Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.
Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna
cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.
 |
| Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎 |
 |
| Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema |
 |
| Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic |
 |
| Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja. |
 |
| Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje |
 |
| Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika. |
 |
| Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. |
 |
| Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. |
 |
| Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana |
 |
| Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot |
 |
| Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja |
 |
| Poslikava oboka |
 |
| Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647. |
 |
| Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja |
 |
| Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri |
 |
| Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima. |
 |
| Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji. |
 |
| Oltar sv. Antona Padovanskega |
 |
| Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče |
 |
| Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja |
 |
| Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa |
Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968
