Baročna
cerkev sv. Marjete v
Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji:
Matevž Langus,
Anton Cebej in
Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein. Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu.
Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega
Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.
Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob
gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.
Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.
 |
| Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp. |
 |
| Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. |
 |
| Vhodni, kamniti, baročni portal |
 |
| Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavili kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine. |
 |
| Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. |
 |
| Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete. |
 |
| Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija. |
 |
| Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje |
 |
| Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja |
 |
| Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši |
 |
| Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878) |
 |
| Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. |
 |
| Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja. |
 |
| Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ. |
 |
| Božji grob. |
 |
| Stari nabiralnik donacij |
 |
| Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774) |
 |
| Krstilnica in Jezusov krst |
 |
| Ecce homo |
 |
| Prižnica |
 |
| Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev. |
 |
| Orgle in ena od postaj križevega pota |
 |
| Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja |
 |
| Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center. |
Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD
