20. maj - Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije in prizadevnih članov Čebelarske zveze so Združeni narodi sprejeli resolucijo s katero so 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel. In kje bi lahko praznovali prvi Svetovni dan čebel, če ne v rojstnem kraju prvega cesarskega čebelarja Antona Janše. Na Breznici na Gorenjskem, seveda. V slikoviti vasici, ki leži ob vznožju Karavank in nekje na sredini občine Žirovnica.
Anton Janša se je s čebelarstvom ukvarjal že v otroških letih. Imel je svoj čebelnjak za katerega je skrbel, ga tudi sam poslikal in se z opazovanjem čebel dokopal do novih spoznanj. Janšev čebelnjak so v letošnjem letu prenovili, osvežili poslikave in ga prekrili s slamnato streho. Nedaleč stran je stala tudi Janševa rojstna hiša, ki pa jo danes lahko vidimo zgolj na fotografiji, ki stoji na informativni tabli ob čebelnjaku.
Na praznovanju je bil čebelnjak odlična kulisa za mlade domačine, ki so se prelevili v igralce in nam na kratko predstavili življenje znamenitega slikarja in čebelarja Antona Janše. Na Medeni tržnici, ki so jo postavili na nekdanjo cesarsko cesto, smo lahko degustirali in kupili domači med in različne medene dobrote, da o medenih piškotih niti ne govorim pa tudi rokodelske predmete na to temo. Tudi politikov ni manjkalo, navsezadnje je to le Svetovni dan čebel. Ne vem kaj so povedali, kajti po nekdanji cesarski poti sem se odpravila v Prešernovo Vrbo.

Anton Janša, od nesojenega slikarja do prvega čebelarja cesarice Marije Terezije

Ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici so postavili informativno tablo s fotografijo njegove rojstne hiše iz leta 1906. Ta je stala nedaleč stran. Na žalost hiše danes ni več.

Spominska plošča Antonu Janši, iz rdečega marmorja, je stala na pročelju njegove rojstne hiše. Plošča je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika mlajšega, ki je bil oče slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spominsko ploščo je naročilo Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, ob 150-letnici rojstva Antona Janše. /Informativna tabla)

Obnovljen čebelnjak Antona Janše na Breznici. V družini je bilo devet otrok in temu primerno je bilo v hiši vedno hrupno. Da bi temu ubežal, se je Anton Janša zatekel v čebelnjak v katerem je večkrat tudi prespal.

Čudovit cvetlični aranžma pa tudi hrana za čebelice

Anton Janša je bil tudi odličen risar. Svoje panje je sam poslikal. Na Dunaj se je odpravil študirat slikarstvo a obrnilo se je drugače. Postal je čebelar.

Poslikava panjskih končnic se je razširila v 18. stoletju. Motivi so predvsem biblijski, govorijo nam zgodbe iz Svetega pisma

Janševa panjska končnica: Bratje prodajo Jožefa

Janševa panjska končnica: Štirje evangelisti

Janševa panjska končnica: Ženske kuhajo juho iz hlač

Mladi igralci so zaigrali nekaj prizorov iz življenja Antona Janše. Trije bratje so se odpravili na Dunaj študirat slikarstvo oziroma risanje. Obiskovali so tamkajšnji antikvariat in si ogledovali slike. Oba brata sta študij zaključila in na tej šoli tudi poučevala.

Pri obnovi Janševega čebelnjaka so tega prekrili s slamnato streho. Lepo, da imamo v Sloveniji mojstre, ki to obrt odlično obvladajo

Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel, so pridne roke gospodinj spekle medene piškote različnih oblik. Čebela je bila glavna zvezda Medene tržnice. Piškoti niso bili samo lepi, temveč tudi zelooo dobri 😊

Obožujem piškote 💜

Medena tržnica na Breznici. Na stojnicah smo lahko občudovali in kupili vse kar je povezano z medom in čebelami, tudi panjske končnice

Čudovit portal iz peračiškega tufa. Pa spustite že kužka v hišo no 😊

Breznica, Janšev rojstni kraj. Tu se je rodil 20. maja 1734. in tu so priredili prvo praznovanje ob Svetovnem dnevu čebel. Na nekdanji cesarski cesti, ki povezuje Breznico in Prešernovo Vrbo, so postavili Medeno tržnico s številnimi stojnicami.

Odprta kapelica z dvokapno strešico in arkadno lopo. Krasijo jo, nekoč, štirje stebrički iz peračiškega tufa, danes samo trije. Oltarna slika prikazuje Krst v Jordanu in je novejšega datuma. Kapelica datira v prvo polovico 19. stoletja. Stoji sredi polja, ob cesti, ki povezuje Breznico in Vrbo. 

Idila na Poti kulturne dediščine, narava, konj samotar, čebelnjaki ...

Cvetoči pomladni travnik

Barvitost narave

Foto zgodbe iz Žirovnice:

Pot kulturne dediščine

Smokuč in Rodine

Pot kulturne dediščine Žirovnica, poteka skoraj v ravni črti, ob vznožju Karavank. Od Čopove Žirovnice do Jalnovih Rodin, tu pa zavijemo na desno, do Prešernove Vrbe. Naprej od Rodin, nas cesta pripelje do Begunj na Gorenjskem. Če imamo dovolj hoje in ogledov in smo v Žirovnico prišli z vlakom, se odpravimo po poti do Lesc, kjer je železniška postaja.

Rodine so rojstni kraj slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Njegova rojstna hiša stoji tik ob obzidju nekoč farne cerkve sv. Klemena. Zaradi nje so se vaščani Smokuča in Rodin upirali gradnji nove cerkve v Breznici. Ker so se "puntali", se jih je prijelo ime Puntarji. 

Jalnova rojstna hiša je, predvsem zaradi zavzetosti pranečaka in družine, danes urejena kot spominski muzej in je pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V njej je ohranjeno pohištvo, oblačila in predmeti, ki jih je uporabljal pisatelj Janez Jalen. Na ogled so tudi njegove knjige in fotografsko gradivo. Na vsa vprašanja pa rade volje odgovori skrbnik Jalnove zapuščine, njegov pranečak.

Napajalnik za živino, z visokim kamnitim koritom, so postavili leta 1932. obnovili pa leta 1995. Obe letnici sta na koritu. Pod litoželezno, ročno črpalko, sta dve leseni deski, na kateri so postavili škaf za vodo.

Spominsko znamenje padlem borcu med drugo vojno, je narejeno iz prodnikov, kot kocka. Znamenje so postavili leta 1958.

Kamnita plošča z grbom na transformatorski postaji v Smokuču. 

"Napad" belih pritlikavih pudljev. Ni panike, to je najbolj miroljubna, zvedava in pametna pasma na svetu. 😍

Freska na eni izmed hiš v Smokuču, predstavlja Višarsko Marijo. Pod njo letnica 1728

Pritlična hiša s polkrožnim portalom iz tufa. Njeni začetki segajo v leto 1728

Rodine in cerkev sv. Klemena, ki se v pisnih virih omenja že leta 1163.

Obzidje na Rodinah

Mogočna, nadstropna hiša z mansardo je bila prvotno župnišče. Zgrajena je bila v 18. stoletju

Vaščani Smokuča in Rodin, so bili proti zidavi nove cerkve v Breznici, ker so bili zadovoljni s cerkvijo sv. Klemena, ki je že stala na Rodinah. Ker so se puntali, se jih je prijelo ime Puntarji. 😉

Staro župnišče na Rodinah s polkrožnim kamnitim portalom, baročno fasado in fresko

Vhodna arkadna lopa

Glavni vhod v cerkev sv. Klemena in baročni portal iz tufa

Detajl vhodnega portala, okrašen z ornamenti

Polkrožno, kamnito stopnišče

Doprsni kip Janeza Jalna (Bobri, Ovčar Runo ...) v Aleji slavnih rojakov, pred osnovno šolo v Zabreznici. Kipar Bojan Kunaver.

Pisatelj in duhovnik Janez Jalen, je pokopan na Rodinah

Družinska grobnica družine Jalen, ob cerkvi sv. Klemena na Rodinah. Ob cerkvenem obzidju pa se nahaja pisateljeva rojstna hiša

Delovna miza pisatelja Janeza Jalna z njegovimi predmeti, tudi brezrokavnik je pisateljev. Janez Jalen se je rodil na Rodinah, 26. maja 1891, kot deseti otrok v družini. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cerkvi sv. Klemena. Nekoč je bila mežnarija, njegov oče pa mežnar.

Duhovniška oblačila Janeza Jalna, ki je bogoslovje dokončal v Ljubljani. Še prej pa se je šolal na Breznici, v Ljubljani in Kranju. Duhovniška pot ga je vodila po številnih slovenskih krajih, od Bohinja, Črnomlja, Stare Loke do Notranjih Goric na Ljubljanskem barju, kjer je padla zamisel o znamenitem romanu Bobri. Svojo pot je končal na Ljubnem, kjer je umrl 12. aprila 1966. 

Stari pisalni stroj, na katerem so nastajale številne zgodbe, povesti in romani Janeza Jalna, ki jih še danes radi beremo

Rokopis pisatelja Janeza Jalna

Jalnov pribor za kavo. Mlinček za kavo, šalica s pokrovom in vrč

Torbica pisatelja Janeza Jalna, ki jo je uporabljal za krajše rajže. Že od otroštva je imel zelo rad naravo in živali

Osrednji prostor Jalnove rojstne hiše

Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah, je danes urejena kot spominski muzej, za katerega lepo skrbi pisateljev pranečak

Pogled na Jalnove Rodine, Stol in Karavanke. Lepo bi bilo, če bi namesto s plastiko ovitih bal sena, na travniku stale senene kopice, vsaj za vzorec 😏


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče in Fran Saleški Finžgar

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Hraše in Lesce