Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.

Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  

Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele

Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.

1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan

Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 

Kamniti vodnjak

Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan

Vhod v frančiškanski samostan

Sv. Jožef z Jezuščkom

Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo.  

Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca

Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 

Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.

Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje

Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.

Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)

Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu

Stranski oltar

Stranski oltar

Stranski oltar sv. Florjana

Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"

Sv. Ana z Marijo

Stranski oltar sv. Roka

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 

Zunanja kapela Matere Božje

Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota

Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 

Vir:
sv-trojica-franciskani.si

voden ogled

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji je ime vasice in mogočne romarske cerkve, ki stoji na vzpetini nad Benediktom. Veličastno poznogotsko cerkev so pričeli graditi leta 1521. Večina je bila zgrajena v 16. stoletju. Cerkev ima tri ladje, prezbiterij, baročno prižnico z reliefi, čudovite slike in renesančne ter gotske oltarje, med njimi tudi dva krilna oltarja. Lahko samo gledaš in občuduješ. Koliko časa in truda so vložili mojstri, da so ustvarili take umetnine. Cerkev Svetih Treh Kraljev v Slovenskih goricah, upravičeno sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji.

Mežnarija ob cerkvi sv. Trije Kralji, je nastajala istočasno s cerkvijo, prva polovica 16. stoletja. Okenca s kamnitimi obrobami in policami so še originalna 

V nekdanji mogočni mežnariji je v kleti obokan prostor. V njem so danes uredili. kaj drugega bi lahko bilo v vinorodni pokrajini, kot vinska klet. Tu ima prostore Turistično vinogradniško društvo Benedikt

Veličastno poznogotsko podružnično cerkev sv. Trije kralji v Slovenskih goricah, so zgradili v 16. stoletju. Z gradnjo so pričeli leta 1521. Zunanjščina cerkve je gotska, s oporniki, okni in štirimi, bogato klesanimi portali

Pogled na Benedikt in župnijsko cerkev sv. Benedikta

Pozerske kravice 💚

Bogato klesan gotski portal cerkve sv. Trije Kralji

Ohranjeno gotsko okno s krogovičjem

Eden od štirih vhodnih portalov in bolj skromen kot ostali trije

Okno s kovinsko mrežo na zvoniku

Leta 1588. je cerkev dobila zvonik in prizidan stolp v katerem je spiralno stopnišče s 117 stopnicami.

Prezbiterij z glavnim oltarjem tabernakeljskega tipa, iz leta 1818. Posvečen je sv. Trem kraljem.  

Mrežasti obok prezbiterija

Gotski stranski oltar 

Kip Žalostne matere božje v niši je iz okoli leta 1550.

Spodnji del mogočnega, kamnitega stebra v ladji cerkve

Spovednica

Oltar s sliko "Jezus prijatelj otrok" je iz konca 17. stoletja

Krilni oltar sv. Treh Kraljev je iz leta 1623. Na krilih so slike: Rojstvo Jezusa, Poklon sv. Treh kraljev, Beg v Egipt in Marijina smrt.

Krilni oltar Jezusovega rojstva iz okoli leta 1560. Osrednji relief prikazuje sv. Družino, hlevček, dva pastirja in jasli z Jezuščkom. Veje drevesa se vijejo skozi obe stranski krili. Na njih so kipci Jezusovih prednikov. Lahko bi rekli, da je to Jezusovo drevo življenja

Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja iz leta 1611. Sprva je imel oltar oltarno sliko, leta 1636. so jo zamenjali s kiparsko skupino

Stranski oltar s sliko "Jezus v Emavsu" je prav tako iz konca 17. stoletja

Kalvarija, nad južnim vhodom v cerkev

Kamnita okrogla prižnica z baldahinom in reliefom. Domnevajo, da je na reliefu podoba donatorja, Krištofa Myndorferja, ki je omogočil dokončanje cerkve. Prižnica na stebru je iz okoli leta 1575.

Detajl kamnite prižnice, dva reliefa

Orgle, kor in eden od vhodov v triladijsko cerkev

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Lenart v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:

Voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988