Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.

Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno

Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.

Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 

Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu

Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu

Orgle in letnica 1671. na korni ograji

Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk

Baročna prižnica

Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.

Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.

Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov

Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 

Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij

Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.

Baročni Marijin oltar

Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.

Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami

Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎

Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša

Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.

Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.

Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah

Obok s štukaturami, nad božjim grobom 

Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.

Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.

Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob

Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice

Vir: voden ogled

Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014

Register NKD

Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji je ime vasice in mogočne romarske cerkve, ki stoji na vzpetini nad Benediktom. Veličastno poznogotsko cerkev so pričeli graditi leta 1521. Večina je bila zgrajena v 16. stoletju. Cerkev ima tri ladje, prezbiterij, baročno prižnico z reliefi, čudovite slike in renesančne ter gotske oltarje, med njimi tudi dva krilna oltarja. Lahko samo gledaš in občuduješ. Koliko časa in truda so vložili mojstri, da so ustvarili take umetnine. Cerkev Svetih Treh Kraljev v Slovenskih goricah, upravičeno sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji.

Mežnarija ob cerkvi sv. Trije Kralji, je nastajala istočasno s cerkvijo, prva polovica 16. stoletja. Okenca s kamnitimi obrobami in policami so še originalna 

V nekdanji mogočni mežnariji je v kleti obokan prostor. V njem so danes uredili. kaj drugega bi lahko bilo v vinorodni pokrajini, kot vinska klet. Tu ima prostore Turistično vinogradniško društvo Benedikt

Veličastno poznogotsko podružnično cerkev sv. Trije kralji v Slovenskih goricah, so zgradili v 16. stoletju. Z gradnjo so pričeli leta 1521. Zunanjščina cerkve je gotska, s oporniki, okni in štirimi, bogato klesanimi portali

Pogled na Benedikt in župnijsko cerkev sv. Benedikta

Pozerske kravice 💚

Bogato klesan gotski portal cerkve sv. Trije Kralji

Ohranjeno gotsko okno s krogovičjem

Eden od štirih vhodnih portalov in bolj skromen kot ostali trije

Okno s kovinsko mrežo na zvoniku

Leta 1588. je cerkev dobila zvonik in prizidan stolp v katerem je spiralno stopnišče s 117 stopnicami.

Prezbiterij z glavnim oltarjem tabernakeljskega tipa, iz leta 1818. Posvečen je sv. Trem kraljem.  

Mrežasti obok prezbiterija

Gotski stranski oltar 

Kip Žalostne matere božje v niši je iz okoli leta 1550.

Spodnji del mogočnega, kamnitega stebra v ladji cerkve

Spovednica

Oltar s sliko "Jezus prijatelj otrok" je iz konca 17. stoletja

Krilni oltar sv. Treh Kraljev je iz leta 1623. Na krilih so slike: Rojstvo Jezusa, Poklon sv. Treh kraljev, Beg v Egipt in Marijina smrt.

Krilni oltar Jezusovega rojstva iz okoli leta 1560. Osrednji relief prikazuje sv. Družino, hlevček, dva pastirja in jasli z Jezuščkom. Veje drevesa se vijejo skozi obe stranski krili. Na njih so kipci Jezusovih prednikov. Lahko bi rekli, da je to Jezusovo drevo življenja

Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja iz leta 1611. Sprva je imel oltar oltarno sliko, leta 1636. so jo zamenjali s kiparsko skupino

Stranski oltar s sliko "Jezus v Emavsu" je prav tako iz konca 17. stoletja

Kalvarija, nad južnim vhodom v cerkev

Kamnita okrogla prižnica z baldahinom in reliefom. Domnevajo, da je na reliefu podoba donatorja, Krištofa Myndorferja, ki je omogočil dokončanje cerkve. Prižnica na stebru je iz okoli leta 1575.

Detajl kamnite prižnice, dva reliefa

Orgle, kor in eden od vhodov v triladijsko cerkev

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Lenart v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:

Voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988