Župnijska in romarska
cerkev Marijinega vnebovzetja v
Šmarju pri Jelšah nima tako velike pozornosti kot baročna cerkev sv. Roka, ki stoji na griču, nad starim trškim jedrom. O njej je malo napisanega. Popolnoma neupravičeno. Tudi ta cerkev si zasluži pozornost.
Cerkev se prvič omenja že leta 1236. Do leta 1612. je bila podružnica pražupnije v
Ponikvi. Baročna cerkev kot jo vidimo danes je nastala s prezidavo in nadzidavo v prvi polovici 18. stoletja. Enoladijski cerkvi so leta 1879. ob straneh prizidali dve kapeli, tako da ima tloris obliko križa. V stranskih kapelah sta oltarja sv. Križa in sv. Mihaela. Kamniti kip slednjega je posebnost cerkve, saj po svoji velikosti zelo izstopa.
|
Freske na oboku nad stranskim vhodom v cerkev |
|
Nagrobna plošča ob stranskem vhodu v cerkev. Spomin na župnika dr. Mateja Vrečerja (1702. Šentjanž nad Štorami - 1758. Šmarje pri Jelšah). Rodil se je v veliki kmečki družini. Na graški univerzi je pridobil naziv doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Bil je tudi izdelovalec sončnih ur. Eno od njih hranijo v muzeju urarstva v Wuppertalu. S svojo podjetnostjo si je ustvaril kar nekaj premoženja, s katerim je zgradil kapelice na kalvariji in tako zapustil lepo in pomembno sakralno dediščino. |
|
Nagrobna plošča župnika Janeza Jurešiča, ki je v Šmarju deloval od leta 1700 do 1737. Njemu se lahko zahvalimo za velik del baročne opreme, ki sta jo dobili tako župnijska cerkev kot tudi bolj znana cerkev sv. Roka. |
|
Glavni oltar posvečen sv. Mariji |
|
Poslikava kupole v prezbiteriju |
|
Tri niše v prezbiteriju. V eni je še ohranjen sedež. Verjetno so tu sedeli pomembneži |
|
Poslikan strop |
|
Ojoj, napeljava kar čez fresko 😕 |
|
Prezbiterij je razdeljen v dva dela, povezuje ga manjši hodnik |
|
Stranska kapela z oltarjem sv. Križa |
|
V niši nad prehodom je kip klečeče Marije na oblakih, ki jo obdajajo angeli. Kip je del oltarja iz prve polovice 18. stoletja, ki so ga umaknili |
|
Poslikava stropa v cerkveni ladji |
|
Baročna prižnica |
|
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja ima eno ladjo in dve stranski kapeli, ki so ju h cerkvi prizidali 1879. Tako je dobil tloris cerkve obliko križa, gledano iz ptičje perspektive. |
|
Vhod v zakristijo. Ta ima dve veliki okni, eno gleda v prezbiterij, drugo pa v stransko kapelo sv. Mihaela |
|
Kamniti kip sv. Mihaela, "gulliverske" velikosti, je posebnost župnijske cerkve. Krilati vojščak upodobljen v oklepu in z mečem v roki. V stranski kapeli sv. Mihaela sta tudi Rafael in Gabriel. Vsi trije praznujejo 29. septembra |
|
Del kapele sv. Mihaela z dvema postajama Križevega pota, kipom sv. Antona Padovanskega in zakristijskim oknom |
|
Pevski kor z orglami |
Ni komentarjev:
Objavite komentar