Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.

Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno

Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.

Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 

Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu

Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu

Orgle in letnica 1671. na korni ograji

Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk

Baročna prižnica

Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.

Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.

Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov

Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 

Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij

Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.

Baročni Marijin oltar

Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.

Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami

Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎

Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša

Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.

Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.

Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah

Obok s štukaturami, nad božjim grobom 

Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.

Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.

Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob

Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice

Vir: voden ogled

Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014

Register NKD

Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003

Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je slikovit trg na Štajerskem. Naselje je upravno in kulturno središče istoimenske občine. V središču starega trškega jedra stoji Kulturni dom, ki bo drugo leto praznoval 40-letnico. Gledališke in kino predstave, knjižnica, razstave, Festival amaterskega filma, druženje. Za vso to dušno kulturno hrano skrbi ekipa duhovitih in srčnih ljudi, ki dela z veliko ljubeznijo do kulture in ljudi. Tako do nastopajočih kot do obiskovalcev. Preverjeno 😊
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236. Župnijska cerkev in trške hiše so zgrajene na okamnelih jelšah. Od tod naj bi izviralo ime kraja, Šmarje pri Jelšah. Do konca leta 1994. je bil kraj središče večje občine kot je danes. Sem je spadala tudi Rogaška Slatina pa tudi Kozje, ki je v središču Kozjanskega parka.
Največja znamenitost kraja je baročna cerkev sv. Roka in kalvarija z baročnimi kapelami. Tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v isti črti s cerkvijo sv. Roka, je bogata z baročno opremo in vredna ogleda. Skratka, barok se v Šmarju pri Jelšah odlično počuti. Njemu v čast so posvetili tudi Muzej baroka, kjer so razstavljeni baročni, leseni kipi, ki so krasili kapele na kalvariji.
Foto zgodba o delčku znamenitosti, ki jih ponuja Šmarje pri Jelšah

Pogled na staro trško jedro, Šmarje pri Jelšah. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, župnišče, Muzej baroka ...

Največja znamenitost Šmarij pri Jelšah je štirinajst baročnih kapel kalvarije in baročna, romarska cerkev sv. Roka. Gratis kulturno-umetniško-meditativni fitnes 😊

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja stoji nasproti sv. Roka. Obe cerkvi sta romarski, tako imajo 15. in 16. avgusta, dvojno romanje.

Kulturni dom Kino Šmarje pri Jelšah prireja Festival amaterskega in neodvisnega filma. Letos je prvo nagrado strokovne žirije dobila Lina Eržen za kratki film "Mine dan, začne se jutro". Nagrado sta podelila slovenski pisatelj in režiser Vinko Moderndorfer ter direktor Kulturnega doma gospod Jože Čakš. Čestitke 😍

Pravljično poslikana stena v Kulturnem domu. Ilustratorka Ančka Gošnik in motiv iz pravljice "Tri botre lisičice"

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah so zgradili leta 1978. V letu 2013. so ga temeljito obnovili in dogradili. V njem so knjižnica, kino, gledališče, Kulturnica. Prirejajo različne razstave in srečanja, v zadnjem času tudi Festival amaterskega filma. Kulturni dom je zelo dobro obiskan. Je kulturna hrana in duša občine, ki ga vodijo srčni ljudje.

Filmski projektor iz druge polovice 20. stoletja.

Pranger pred Kulturnim domom na Aškerčevem trgu. Sodoben in malce hudomušen pranger so postavili leta 1995. v času prvega trienala satire in humorja. Na njem so izklesane zapovedi, ki jih velja prebrati in se po njih tudi ravnati 😎 Trg je poimenovan po pesniku in duhovniku Antonu Aškercu, ki je bil med leti 1883. do 1889, kaplan v šmarski župniji.

Vhod v župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja leta 1236. Za baročno opremo, ki se je ohranila, je večinoma zaslužen šmarski župnik Janez Jurešič. Tu je deloval med leti 1700. do 1737.  

Kamniti portal in stopnišče šmarskega župnišča

Mogočna, nadstropna stavba šmarskega župnišča je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Kamniti, dvojni vodnjak v parku ob župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Zanimiva, pritlična, podolgovata hiša z velikimi okni in vhodi s polkni ter z dvojnim stopniščem, je bila nekoč skladišče. Zgradba je bila zgrajena konec 19. stoletja. Danes so v njej lokali.

Hiša Franca Skaze (1838-1892) na Celjski ulici v Šmarju pri Jelšah. Franc Skaza je bil veleposestnik in narodni buditelj. Bil je soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru kjer so tiskali časopis Slovenski narod. Ustanovil je šmarsko čitalnico, bil je prvi šolski nadzornik in skupaj z Antonom Aškercem dosegel, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, skratka bil je zaveden Slovenec. Njegova hiša z bogato klesano zunanjščino, je bila zbirališče slovenskih rodoljubov. Franc Skaza se je rodil, delal in umrl v Šmarju. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan

Bogastvo šmarske družine Skaza je bilo vidno tudi na hiši, ki so jo postavili v drugi polovici 19. stoletja. Bogato kamnoseško okrasje obdaja okna in vrata. Upam, da to lepoto obnovijo, kajti zob časa jo rahlo načenja 

Šmarje pri Jelšah, staro trško jedro


Povezano:

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Vir: zloženka Šmarje pri Jelšah, 2008

zupnija.smarje.com

Register NKD, wikipedia

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah

Najmlajši slovenski muzej stoji v Šmarju pri Jelšah. Uredili so ga v delu nekdanjega gospodarskega poslopja, ki ga je občina odkupila od cerkve. Poimenovali so ga Muzej baroka in stoji ob vznožju kalvarije. Štirinajst kapel in kapelic, ki jo sestavljajo, je bogato okrašenih z baročnimi kipi in poslikavami. Zgrajene in opremljene so bile med leti 1743. do 1753. po zaslugi podjetnega, tamkajšnjega  župnika Mateja Vrečerja.
Danes so v kapelah kopije kiparskih skupin, originalni leseni kipi v naravni velikosti pa so predstavljeni v Muzeju baroka, ki so ga odprli avgusta 2015. Avtorica postavitve je Meta Hočevar, arhitektka ter gledališka režiserka in scenografka. Kipi v muzeju niso postavljeni kot skupina, tako kot je to v kapelah, temveč posamezni kipi, v vsej svoji veličini stojijo na tleh. Lahko se jim približamo in lahko se jih celo dotaknemo. Ni prepovedano.

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah so uredili leta 2015. Postavitev je zasnovala Meta Hočevar.

S skrilavci krita streha prve baročne kapele. Poimenovana je po sv. Roku. V njej se lahko tudi mašuje.

Kapela sv. Roka deluje kot majhna cerkev s čebulnim zvonikom, širokim polkrožnim kamnitim portalom in bogatim kamnoseškim okrasjem. 

Nad sklepnikom kapele sv. Roka je letnica 1753.

Kalvarijo sestavlja štirinajst kapel, ki vodijo do romarske baročne cerkve sv. Roka. Postavil jo je podjetni župnik dr. Matej Vrečer. 

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah so uredili v nekdanjem gospodarskem poslopju, ki je bilo v lasti župnišča. Stoji ob vznožju Kalvarije.

Kip Marije stoji poleg kipov sv. Janeza in sv. Marije Magdalene. Nad njimi so trije križi z mrtvim Jezusom in dvema razbojnikoma. Za to skupino kipov je troje oken, ki simbolizirajo križ, skozi pa je čudovit pogled na kalvarijo in cerkev sv. Roka

Sv. Janez Evangelist, detajl baročnega kipa iz trinajste kapele

Sv. Marija Magdalena

Klečeči Jezus, ki ga podpira angel. V šesti kapelici ga obkrožajo speči apostoli

Žalujoči Jezus s krono na glavi iz enajste kapelice

Marija z Detetom

Jezus z rabljem, Jezusovo kronanje iz desete kapele

Marija z mrtvim Jezusom v naročju iz četrte kapele, imenovane Žalostna Mati Božja

Kipi in poslikave v kapelicah so delo različnih, neznanih mojstrov

Ležeči baročni kip sv. Janeza Evangelista. Spada v skupino kipov iz četrte kapelice Žalostne Matere Božje.

Speči apostol Peter. Ena od štirih figur, ki obkroža Jezusa z angelom. Šesta kapela, Jezus v vrtu Getsemani.

Božji grob v zadnji kapeli. Do njega vodijo svete stopnice

Skupina baročnih kipov iz dvanajste kapelice, Jezus nese težki križ. Pomaga mu Simon iz Cirene, priganjata ju rabelj in vojak.

Žalujoča sv. Marija Magdalena. V četrti kapeli žaluje ob Mariji, ki v naročju drži mrtvega Jezusa

Sv. Rok iz prve kapelice. Po njem je poimenovana tudi baročna cerkev na vrhu Kalvarije. Po legendi naj bi sv. Rok negoval kužne bolnike in pri tem tudi sam zbolel. Pri ozdravitvi, sta mu s hrano in pijačo, pomagala ...

... kuža, ki mu je prinašal hrano in ...

... deček, ki je sv. Roku prinašal vodo. Kip fantka ima prste na roki postavljene v značilnem podpisu znamenitega kiparja Francesca Robbe (1698-1757) 😎

Cvetoči travnik


Povezano:

Šmarje pri Jelšah

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Vir: voden ogled

Katalog: Muzej baroka Šmarje pri Jelšah, dr. Metoda Kemperl, izdala občina Šmarje pri Jelšah, avgust 2015