Iz
Studenic nas je pot vodila v Makole kjer smo si ogledali
dvorec Štatenberg. V prvi polovici 18. stoletja ga je, kot letni dvorec, postavila plemiška družina
grofov Attems. Svoje glavno domovanje je imela ta štajerska veja Attemsov, v
Gradcu. Dvorec Štatenberg ima štiri trakte, ki obkrožajo notranje dvorišče s parkom in vodnjakom. Nekoč so ga krasili tudi številni umetniški kipi.
Od nekdanjega notranjega razkošja so ostale stropne freske in poslikave ter številne štukature. Grof Ignac Marija Attems je imel velik smisel za umetnost. Podpiral je umetnike in jih zaposloval na svojih številnih dvorcih. Na takratni Spodnji Štajerski so bili njegovi tudi grad Slovenska Bistrica, Dornava in Brežice.
V glavni trakt, kjer je bivala družina, vodi dvoramno kamnito stopnišče. Skozi glavni vhod vstopimo naravnost v glavno dvorano. Ta ima na stropu lepo ohranjeno štukaturo, ki obkroža razkošno fresko. Levo in desno so sobane, ki so prav tako polepšane s štukaturo in freskami, krasijo pa jih tudi čudovite lončene peči. Na žalost, ko so bile v uporabi, niso ravno blagodejno vplivale na freske in slike. 😎
V vzhodnem povezovalnem traktu je baročna kapela, ki je umeščena v dve nadstropji. Če bi jo danes videl grof Ignac M. Attems, bi se verjetno zjokal. Ob zadnji obnovi je bila, milo rečeno, zelo nestrokovno obnovljena, vsaj kar se tiče poslikav.
Po ogledu obokane grajske kleti in degustaciji makolskih vin, smo se odpravili v bližnji Ješovec. Naselje v občini Slovenska Bistrica, v katerem od sredine 17. stoletja stoji cerkev sv. Treh kraljev. Gotska zunanjost s šilastimi okni, obdaja baročno notranjost. Cerkev ima banjasto obokano ladjo in prezbiterij z zlatim oltarjem iz leta 1680, ki sodi med največje tovrstne oltarje v Sloveniji. Oltarno sliko, Poklon sv. Treh kraljev, obdaja petnajst baročnih kipov v treh nadstropjih.
Kulturna in sakralna dediščina Slovenije 💜
|
Vrtnice v parku dvorca Štatenberg |
|
Osrednji in najvišji krak dvorca z dvoramnim stopniščem je bil namenjen družini grofov Attems. Krasijo ga pilastri in baročni okenski okvirji. |
|
Vhod v osrednji trakt z delno ohranjenim družinskim grbom, nas pripelje v glavno dvorano |
|
Dvorec Štatenberg sestavljajo štirje kraki, ki obdajajo dvorišče s parkom. Poudarjen osrednji del trakta z atiko. Danes zaprt hodnik je bil prvotno odprt arkadni hodnik. Enako je v vseh treh traktih. |
|
Razkošna osrednja freska s štukaturo na stropu glavne dvorane. Pravokotna freska je posvečena znanosti in umetnosti. |
|
Pravokotno fresko obdajajo štiri freske v obliki trapeza in so alegorija štirih elementov: zrak ... |
|
... zemlja ... |
|
... voda ... |
|
... ogenj. Sredi freske je Zevs z grbom grofov Attems |
|
Od opreme, ki je krasila dvorec v času družine Attems, so ostale le čudovite peči v sobah. Verjetno je bilo takratno pohištvo podobno temu, ki danes krasi muzejske sobane dvorca |
|
Barvite in razgibane stropne freske in štukature so ohranjene tudi v stranskih sobanah glavnega trakta. Na njih so prizori iz mitologije. |
|
Ste za kavico 😊 |
|
Nekoliko bolj resno opremljena "lovska" soba |
|
Vrata omarice krasi glava lovskega psa |
|
Muzejska soba s pridihom Benetk 😎 |
|
Štukatura na stropu s sadjem in rastlinjem |
|
Stari gramofon |
|
Rokokojska peč pri kateri so se greli že Attemsi 😊 |
|
Barvita stropna freska z mitološkim prizorom. |
|
Obokana vinska klet ponuja pokušino makolskih vin. Zanjo skrbi Društvo vinogradnikov Makole, od leta 2001. |
|
V vinski kleti si lahko ogledamo risbo prvotnega gradu Štatenberg. Stal je nekaj kilometrov stran od današnjega dvorca, v kraju Stari Grad v občini Makole. |
|
Dvorec Štatenberg stoji v občini Makole. Zgrajen je bil okoli leta 1740. po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija in po naročilu grofov Attems |
|
Park z bajerjem in prostorom za prireditve ob dvorcu Štatenberg |
|
Dvorec Štatenberg stoji na manjši vzpetini. Zaradi konfiguracije hriba, glavni vhod s strani glavnega trakta, ni bilo možno zgraditi. |
|
Pritlična, triosna hiška z dvokapno streho iz začetka 20. stoletja |
|
Cerkev sv. Treh kraljev v Ješovcu, je današnjo zidano podobo dobila leta 1648. |
|
Glavni baročni oltar je iz leta 1680. z oltarno sliko Poklon sv. Treh kraljev. Je eden večjih zlatih oltarjev pri nas. Poleg oltarne slike, ga krasi še petnajst baročnih kipov svetnikov. |
|
Banjasto obokan prezbiterij. Osrednja poslikava predstavlja Brezmadežno z angeli. V manjših poljih so štirje evangelisti. Strokovnjaki menijo, da se pod Brezmadežno skriva stara, kvalitetnejša poslikava |
|
Enoladijska cerkev z baročnimi oltarji |
|
Stranski baročni oltar posvečen sv. Rozaliji, je iz prve polovice 18. stoletja |
|
Stranski baročni oltar posvečen Žalostni Materi božji, iz prve polovice 18. stoletja |
Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Slovenska Bistrica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 12, 1968