Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊

Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Plečnikova vaza

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Križev pot, prva in druga postaja

Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.

Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜

Vir:

Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk, Matjaž Ambrožič. Bogoslovni vestnik, 2019

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD

Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.

Gradež pri Turjaku

V nedeljo, 24. aprila 2022. so vaščani Gradeža pri Turjaku, organizirali zanimivo in pestro prireditev Praznovanje pomladi. Vreme je bilo aprilsko, vsakega po malo, a padavin ni bilo prav veliko, zato smo se ob spremstvu domačih pevcev in lokalnega vodiča, odpravili na kratek obhod vasi.

Gradež pri Turjaku se nahaja približno petsto metrov od avtobusne postaje Turjak. Lep sprehod do ene najstarejših vasic v Škocjanskih hribih. Vas spada v občino Velike Lašče, torej tudi v Velikolaško deželo slikovitih zgodb. In staro vaško jedro Gradeža ima slikovite zgodbe, ki jih vaščani zelo radi delijo z obiskovalci. Uspešno ohranjajo svojo kulturno in tehnološko dediščino, skozi številne prireditve, ki jih prirejajo skozi celo leto. Od Praznovanja pomladi do Razstave jaslic v skritih kotičkih Gradeža.

Praznovanje pomladi smo zaključili. Sprehodili smo se skozi sadovnjak, mimo travnikov in njiv ter srečali dva prijazna prijatelja, ponija in kozico. Videli veliko kozolcev, in starih kamnitih hiš in celo vodnjak na čapljo. Zaigrala nam je Papirniška godba na pihala Vevče, zaplesali so člani in članice folklorne skupine iz Žalne in ponos vasi, pevski zborček mladih Krheljčkov, ki so dokaz, da vas ne izumira, temveč z mladimi živi naprej in ohranja svojo kulturno dediščino.

Kot se spodobi za vaško prireditev, tudi tu ni manjkalo stojnic s hrano in pijačo. Lahko smo kupili tudi suho sadje in druge izdelke, ki jih vaščani izdelujejo. Da ne pozabim, tudi razstava slikarskih del je bila. Motivi iz Gradeža in okolice, delo članov in članic Društva likovnikov Ljubljana in domačih ljubiteljskih slikarjev.

Skratka, glejte, da ne zamudite naslednje prireditve. Na njihovi spletni strani so vse napisane. Zelo priporočam. Povezava je na koncu foto zgodbe. 

Ptičja hišica s stožčasto strešico krito s slamo, kot so bile krite prve kamnite hiše v vasi.

Gradež pri Turjaku je vas, ki se je razvila na obeh straneh ceste, ki pelje od Turjaka proti vasici Škocjan. Staro vaško jedro je na levi strani, novejše na desni.

Staro vaško jedro Gradeža se začne pri Marijini kapelici iz leta 1882.

Prireditev Praznovanje pomladi in slikarska razstava Društva likovnikov Ljubljana in ljubiteljskih slikarjev domačinov. Motivi Gradeža in okolice bodo razstavljeni na gradu Turjak od 9. maja 2022.

Psička Rubi, King Charles španjel, varuje razstavljena likovna dela. 💜

Staro vaško jedro Gradeža je polno različnih kozolcev in toplarjev. Tale je najlepši 😊

Nekdaj so se na Gradežu ukvarjali tudi s čebelarstvom. Danes je ostal prazen čebelnjak in leseno obeležje s poslikano dvostransko omarico in leseno dvokapno strešico. Kot nekakšen reklamni pano, da se tu prideluje in prodaja med. Nekoč je bilo .. 😉

Gradež pri Turjaku je ena najstarejših vasi v Škocjanskih hribih. Spada v občino Velike Lašče in deželo slikovitih zgodb, Velikolaško.

Folklorna skupina iz Žalne in Rubi, Cavalier King Charles španjel 

Skladatelj Jakob Jež (23. november 1928. Boštanj - 8. marec 2022.) je bil tudi raziskovalec, zbiralec in velik oboževalec del skladatelja Marija Kogoja. Tudi sam je več desetletij živel in ustvarjal na Gradežu, v hiši s čudovitim razgledom na gradeške travnike, sadovnjak in okoliške hribe.

Sadovnjak na obrobju starega vaškega jedra so posadili leta 1938. Danes ohranjajo stare sorte jabolk in drugega sadja. Ko eno drevo odmre, vaščani posadijo novo drevo, ki je enake sorte kot odmrlo.

Simpatična kozica iz Gradeža 💜

Prijatelja in sostanovalca, poni in kozica 💙

Nekoč so se prevažali s kočijami 😊

Več kot 250 let star Strletov kozolec so nekoč uporabljali tudi za sušenje prosa. Kozolec ima pomični predal, ki so ga za sušenje žit izvlekli na plan, ob slabem vremenu pa zaprli v del za kozolcem, ki je videti kot nekakšna lopa. Prvotno je bil krit s slamo, tramovi in ostali deli so še prvotni.

Pred več desetletij je bila na Gradežu tudi gostilna. Danes je nimajo več, ostala je le sled nekdanje poslikave na pročelju. Ptič z grozdom, znamenje za gostilno.

Koroščeva domačija iz 18. stoletja na Gradežu pri Turjaku. Poleg stanovanjske hiše so imeli gostilno in v zemljo vkopano gostilniško klet, ki je delno obnovljena. Nekdanja gostilna se nadaljuje v gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki. Bilo je nekoč ...

Koroščeva domačija na Gradežu pri Turjaku je ena najstarejših v vasi. Zgrajena sredi 18. stoletja. Nadstropna kašča in sušilnica se drži stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje s svinjaki in hlevi, na drugem koncu je bila že omenjena gostilna s kletjo. Kaščo so kasneje nadzidali in slamnato streho zamenjali s strešniki.

Detajl dekorativnega elementa na pročelju ene od starejših hiš

Lesena kašča in sušilnica je postala drvarnica. V korak s časom. 😊

Gradež pri Turjaku, Praznovanje pomladi. Folklorna skupina iz Žalne in Papirniški pihalni orkester Vevče.

Središče vasi Gradež pri Turjaku. Sredi 20. stoletja je bila tu "vaška luža" pod lipami, kjer so napajali živino. V zimskem času pa so se otroci drsali. 

Sredi starega vaškega jedra je delno ohranjen vodnjak na čapljo.

Sredi starega vaškega jedra stoji hiša z lesenim pročeljem. V njej je počitnikoval in ustvarjal slovenski skladatelj Marij Kogoj (20. september 1892. Trst - 27. februar 1956. Ljubljana). Leta 1919. se je poročil z domačinko Marijo Podlogar, šiviljo in pevko v ljubljanski operi, kjer je Kogoj dobil mesto korepetitorja in dirigenta. V Marijini družinski hiši je ustvaril velik del svojega glasbenega opusa. Imela sta tri otroke. Na Gradežu naj bi ustvaril tudi svojo znano opero Črne maske iz leta 1928. 

Marijina kapelica sredi vasi je iz leta 1935. Občasno služi tudi kot cerkev saj je v vasi nimajo. Najbližja je cerkev sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je bil krščen Primož Trubar

Notranjost Marijine kapelice sredi vasi

Marijina kapelica in obnovljena kamnita hiša, ki je dobila novodobno fasado.

Gradež pri Turjaku. Pritlična hiša s frčado in gospodarskim poslopjem, vse pod isto streho. V tem stilu je bila večina vaških hiš.

Arhitekturni detajl na pročelju stare hiše

Malce "razštelan" toplar 😊

Narava je spomladi najlepša 💜

Gradež pri Turjaku. Sprehajalnih poti je na pretek. Mimo travnikov in njiv, skozi gozd ...

Leseno razpelo z dvema nišama

Detajl lesenega razpela z dvema nišama

Gradež pri Turjaku. Sušilnica sadja je duša vasi. Zgrajena je leta 1938. V njej še danes sušijo ekološko pridelano sadje na stari način. Ohranjena je peč in predali za sušenje sadja. Etnološko in tehnološko dediščino vaščani radi razkažejo obiskovalcem. Še posebno v jesenskem času, ob Prazniku suhega sadja, ko si lahko proces sušenja ogledamo v živo.

Plošča s prikazom bivalnega prostora nekoč. Kot nizka lončena peč na katero so postavili mizo in stole ter se tako greli in opravljali zimska dela, izdelava zobotrebcev in podobno

V bližini avtobusne postaje Turjak pa še zanimiva pritlična zgradba v kateri domuje podružnična osnovna šola Turjak. Zgrajena je bila leta 1901. Pred vhodom sta dva divja kostanja. Zunanjost zgradbe je ohranjena, notranjost so predelali. Prvotno je bila v njej učilnica in stanovanje za učitelja ali učiteljico. 

Velike Lašče in Male Lašče

Grad Turjak

Vir:

- voden ogled vasi

- gradez.si

- informativna tabla

- register NKD