Gradež pri Turjaku

V nedeljo, 24. aprila 2022. so vaščani Gradeža pri Turjaku, organizirali zanimivo in pestro prireditev Praznovanje pomladi. Vreme je bilo aprilsko, vsakega po malo, a padavin ni bilo prav veliko, zato smo se ob spremstvu domačih pevcev in lokalnega vodiča, odpravili na kratek obhod vasi.

Gradež pri Turjaku se nahaja približno petsto metrov od avtobusne postaje Turjak. Lep sprehod do ene najstarejših vasic v Škocjanskih hribih. Vas spada v občino Velike Lašče, torej tudi v Velikolaško deželo slikovitih zgodb. In staro vaško jedro Gradeža ima slikovite zgodbe, ki jih vaščani zelo radi delijo z obiskovalci. Uspešno ohranjajo svojo kulturno in tehnološko dediščino, skozi številne prireditve, ki jih prirejajo skozi celo leto. Od Praznovanja pomladi do Razstave jaslic v skritih kotičkih Gradeža.

Praznovanje pomladi smo zaključili. Sprehodili smo se skozi sadovnjak, mimo travnikov in njiv ter srečali dva prijazna prijatelja, ponija in kozico. Videli veliko kozolcev, in starih kamnitih hiš in celo vodnjak na čapljo. Zaigrala nam je Papirniška godba na pihala Vevče, zaplesali so člani in članice folklorne skupine iz Žalne in ponos vasi, pevski zborček mladih Krheljčkov, ki so dokaz, da vas ne izumira, temveč z mladimi živi naprej in ohranja svojo kulturno dediščino.

Kot se spodobi za vaško prireditev, tudi tu ni manjkalo stojnic s hrano in pijačo. Lahko smo kupili tudi suho sadje in druge izdelke, ki jih vaščani izdelujejo. Da ne pozabim, tudi razstava slikarskih del je bila. Motivi iz Gradeža in okolice, delo članov in članic Društva likovnikov Ljubljana in domačih ljubiteljskih slikarjev.

Skratka, glejte, da ne zamudite naslednje prireditve. Na njihovi spletni strani so vse napisane. Zelo priporočam. Povezava je na koncu foto zgodbe. 

Ptičja hišica s stožčasto strešico krito s slamo, kot so bile krite prve kamnite hiše v vasi.

Gradež pri Turjaku je vas, ki se je razvila na obeh straneh ceste, ki pelje od Turjaka proti vasici Škocjan. Staro vaško jedro je na levi strani, novejše na desni.

Staro vaško jedro Gradeža se začne pri Marijini kapelici iz leta 1882.

Prireditev Praznovanje pomladi in slikarska razstava Društva likovnikov Ljubljana in ljubiteljskih slikarjev domačinov. Motivi Gradeža in okolice bodo razstavljeni na gradu Turjak od 9. maja 2022.

Psička Rubi, King Charles španjel, varuje razstavljena likovna dela. 💜

Staro vaško jedro Gradeža je polno različnih kozolcev in toplarjev. Tale je najlepši 😊

Nekdaj so se na Gradežu ukvarjali tudi s čebelarstvom. Danes je ostal prazen čebelnjak in leseno obeležje s poslikano dvostransko omarico in leseno dvokapno strešico. Kot nekakšen reklamni pano, da se tu prideluje in prodaja med. Nekoč je bilo .. 😉

Gradež pri Turjaku je ena najstarejših vasi v Škocjanskih hribih. Spada v občino Velike Lašče in deželo slikovitih zgodb, Velikolaško.

Folklorna skupina iz Žalne in Rubi, Cavalier King Charles španjel 

Skladatelj Jakob Jež (23. november 1928. Boštanj - 8. marec 2022.) je bil tudi raziskovalec, zbiralec in velik oboževalec del skladatelja Marija Kogoja. Tudi sam je več desetletij živel in ustvarjal na Gradežu, v hiši s čudovitim razgledom na gradeške travnike, sadovnjak in okoliške hribe.

Sadovnjak na obrobju starega vaškega jedra so posadili leta 1938. Danes ohranjajo stare sorte jabolk in drugega sadja. Ko eno drevo odmre, vaščani posadijo novo drevo, ki je enake sorte kot odmrlo.

Simpatična kozica iz Gradeža 💜

Prijatelja in sostanovalca, poni in kozica 💙

Nekoč so se prevažali s kočijami 😊

Več kot 250 let star Strletov kozolec so nekoč uporabljali tudi za sušenje prosa. Kozolec ima pomični predal, ki so ga za sušenje žit izvlekli na plan, ob slabem vremenu pa zaprli v del za kozolcem, ki je videti kot nekakšna lopa. Prvotno je bil krit s slamo, tramovi in ostali deli so še prvotni.

Pred več desetletij je bila na Gradežu tudi gostilna. Danes je nimajo več, ostala je le sled nekdanje poslikave na pročelju. Ptič z grozdom, znamenje za gostilno.

Koroščeva domačija iz 18. stoletja na Gradežu pri Turjaku. Poleg stanovanjske hiše so imeli gostilno in v zemljo vkopano gostilniško klet, ki je delno obnovljena. Nekdanja gostilna se nadaljuje v gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki. Bilo je nekoč ...

Koroščeva domačija na Gradežu pri Turjaku je ena najstarejših v vasi. Zgrajena sredi 18. stoletja. Nadstropna kašča in sušilnica se drži stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje s svinjaki in hlevi, na drugem koncu je bila že omenjena gostilna s kletjo. Kaščo so kasneje nadzidali in slamnato streho zamenjali s strešniki.

Detajl dekorativnega elementa na pročelju ene od starejših hiš

Lesena kašča in sušilnica je postala drvarnica. V korak s časom. 😊

Gradež pri Turjaku, Praznovanje pomladi. Folklorna skupina iz Žalne in Papirniški pihalni orkester Vevče.

Središče vasi Gradež pri Turjaku. Sredi 20. stoletja je bila tu "vaška luža" pod lipami, kjer so napajali živino. V zimskem času pa so se otroci drsali. 

Sredi starega vaškega jedra je delno ohranjen vodnjak na čapljo.

Sredi starega vaškega jedra stoji hiša z lesenim pročeljem. V njej je počitnikoval in ustvarjal slovenski skladatelj Marij Kogoj (20. september 1892. Trst - 27. februar 1956. Ljubljana). Leta 1919. se je poročil z domačinko Marijo Podlogar, šiviljo in pevko v ljubljanski operi, kjer je Kogoj dobil mesto korepetitorja in dirigenta. V Marijini družinski hiši je ustvaril velik del svojega glasbenega opusa. Imela sta tri otroke. Na Gradežu naj bi ustvaril tudi svojo znano opero Črne maske iz leta 1928. 

Marijina kapelica sredi vasi je iz leta 1935. Občasno služi tudi kot cerkev saj je v vasi nimajo. Najbližja je cerkev sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je bil krščen Primož Trubar

Notranjost Marijine kapelice sredi vasi

Marijina kapelica in obnovljena kamnita hiša, ki je dobila novodobno fasado.

Gradež pri Turjaku. Pritlična hiša s frčado in gospodarskim poslopjem, vse pod isto streho. V tem stilu je bila večina vaških hiš.

Arhitekturni detajl na pročelju stare hiše

Malce "razštelan" toplar 😊

Narava je spomladi najlepša 💜

Gradež pri Turjaku. Sprehajalnih poti je na pretek. Mimo travnikov in njiv, skozi gozd ...

Leseno razpelo z dvema nišama

Detajl lesenega razpela z dvema nišama

Gradež pri Turjaku. Sušilnica sadja je duša vasi. Zgrajena je leta 1938. V njej še danes sušijo ekološko pridelano sadje na stari način. Ohranjena je peč in predali za sušenje sadja. Etnološko in tehnološko dediščino vaščani radi razkažejo obiskovalcem. Še posebno v jesenskem času, ob Prazniku suhega sadja, ko si lahko proces sušenja ogledamo v živo.

Plošča s prikazom bivalnega prostora nekoč. Kot nizka lončena peč na katero so postavili mizo in stole ter se tako greli in opravljali zimska dela, izdelava zobotrebcev in podobno

V bližini avtobusne postaje Turjak pa še zanimiva pritlična zgradba v kateri domuje podružnična osnovna šola Turjak. Zgrajena je bila leta 1901. Pred vhodom sta dva divja kostanja. Zunanjost zgradbe je ohranjena, notranjost so predelali. Prvotno je bila v njej učilnica in stanovanje za učitelja ali učiteljico. 

Velike Lašče in Male Lašče

Grad Turjak

Vir:

- voden ogled vasi

- gradez.si

- informativna tabla

- register NKD

Topolšica, kraj kjer se je končala druga svetovna vojna

Topolšica je manjši kraj v Šaleški dolini. Spada v občino Šoštanj. Kraj je znan po zdravilišču. Prvi zapis o zdravilni vodi v Topolšici so našli v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je 31. maja 1617. zapisal, da se je v vrelcu osemkrat okopal in se potem bolje počutil.

Bolj množična uporaba toplic se je pričela leta 1838. Takratni lastnik zemljišča, gostilničar, kmet in mlinar Stopar, po domače Topličnik, je zgradil dva manjša bazena. Za kopanje v zdravilni vodi je drago zaračunal, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Leta 1874. sta dva dunajska zdravnika odkupita 'toplice v nastajanju' in tako lahko rečemo, da se v Topolšici začne zdraviliški turizem.

Po prvi svetovni vojni, leta 1919. v Topolšici odprejo prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v Sloveniji. Za to smrtonosno povojno bolezen takrat ni bilo učinkovitih zdravil. Kar so zdravniki ponujali bolnikom je bila ugodna klima, mir in sprehodi po okoliških smrekovih gozdovih. Tu se je zdravila tudi znana pesnica in pisateljica Desanka Maksimović, ki je takratno dogajanje opisala v romanu Otvoren prozor (Odprto okno).

Leta 1945. je ime Topolšica odmevalo po vsem svetu. Tu je 9. maja, nemški general podpisal kapitulacijo za JV Evropo. V spomin na ta veliki dogodek, so v zgradbi, v zdraviliškem parku, odprli spominsko sobo.

Tudi danes zdravilišče v Topolšici nudi obilo aktivnosti za zdravo življenje. Razvejana mreža peš poti po čudoviti naravi, plavanje v notranjih in zunanjih bazenih in številne športne aktivnosti. Med njimi tudi kolesarjenje po novi kolesarski progi, ki nas popelje v bližnji Šoštanj pa še kam.

Drevo v najlepših jesenskih barvah

Park v sklopu zdravilišča Topolšica

Nadstropna zgradba s poudarjenim srednjim delom je bila zgrajena sredi 20. stoletja. Stoji v zdraviliškem parku. V njej so uredili spominsko sobo v spomin na 9. maj 1945, ko je nemški general Alexander Lohr podpisal eno od štirih delnih kapitulacij nemških oboroženih sil. Podpis v Topolšici je veljal za JV Evropo.

Spominska plošča z imeni žrtev fašizma iz Topolšice

Vhod v spominsko sobo nemške kapitulacije 1945

V odprtem delu spominske sobe je pet doprsnih kipov, partizanov 4. operativne cone, ki so sklenili, da umikajoči se nemški vojski zaprejo pot, ko se je ta umikala iz Hrvaške. 

Zdraviliški park so uredili konec 19. stoletja

Zdraviliški park ob potoku Toplica so uredili v zadnjem desetletju 19. stoletja

Simpatične lesene hiške sestavljajo apartmajsko naselje Ocepkov gaj

Ocepkov gaj v zdravilišču Topolšica

Nad Topolšico se dviga hrib Lomek oziroma Lom (884 m). Tik pod vrhom so ob cesti nanizane manjše in večje hiške, ki so lepo vidne tudi iz Ocepkovega gaja.

Gostišče in turistična kmetija Pirnat se nahaja deset minut hoda od zdravilišča Topolšica

Znamenje v gozdu

Nekoč je bil bolj smrekov gozd, danes je malo mešano, še vedno pa blagodejno vpliva na naše počutje

Čudovit in lepo ohranjen skedenj

Stari Gasilski dom, pritlična zgradba z dvoosno frčado in letnico 1931, nad glavnim vhodom. Znamenitost doma je lepo ohranjen leseni stolp s sireno. Stoji na vhodu v Topolšico.

Na majhnem gričku, tik ob Gasilskem domu, stoji osnovna šola. Šolo so zgradili okoli leta 1930, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja (10. januar 1907. Trst - 30. oktober 1968. Kranj). 

Kapelica v kateri stoji leseni kip Srca Jezusovega, ima bogato okrašeno fasado. Postavili so jo leta 1913. 

Kapelica Srca Jezusovega v Topolšici. 

Lepo je videti dobro ohranjen in vzdrževan toplar 

Kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, stoji pred novim gasilskim in večnamenskim domom, ki so ga odprli leta 2011.

Kolo kot umetniška inštalacija 😎 Od Topolšice do Šoštanja je speljana kolesarska pot

Topolšica, zdravilišče, zunanji bazeni in ogromno sprehajalnih poti po čudoviti naravi

Paviljon, park in sprehajalne poti pred domom za starejše občane v Topolšici

Modernistična, megalomanska zgradba centra starejših Topolšica, stoji nedaleč stran od kompleksa zdravilišča.

Hiša s poudarjenim osrednjim delom, z dvoramnim stopniščem, z altano in neorenesančnim čelom, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Dvokapna streha ima v zatrepu imenitna, rezljana lesena balkona. Hiša po mojem okusu, čudovita 😍

Vila Breda je leta 2018. v razsulu. Nekdaj je bila elitna zdraviliška zgradba. Zgradili so jo okoli leta 1900. Vila je kulturna dediščina lokalnega pomena. Upam, da znova zasije v vsej svoji lepoti 😎


Podobno:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: Register NKD
sostanj.si - Krajevna skupnost Topolšica