Dvorec Visoko - Franja in Ivan Tavčar

Visoko v Poljanski dolini je manjše naselje v občini Škofja Loka. Leži ob slikoviti Poljanski Sori. Tu si nasproti stojita dve, skoraj identični domačiji. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in mogočni toplar. Ena je Debeljakova domačija, ki je nastanjena, v enem od poslopij pa so uredili manjši hostel. Druga je, vsem bolj znana, Tavčarjeva domačija, oziroma dvorec Visoko. V njej so uredili muzej z bogato muzejsko zbirko, ohranili in restavrirali so stenske poslikave in odprli odlično slaščičarno s slaščicami, ki so jih poimenovali po junakih Visoške kronike.

Prva omemba domačije na tem mestu sega v 13. stoletje. Sredi 17. stoletja je domačijo kupil prvi Kalan, ki ga je pisatelj Ivan Tavčar ovekovečil v svojem zadnjem delu Visoška kronika. Kalanovi so tu gospodarili do konca 19. stoletja, ko sta domačijo kupila Franja in Ivan Tavčar. Tavčarjeva sta s pomočjo oskrbnikov nadaljevala s kmetovanjem, obenem pa je dvorec Visoko postal središče kulturnega in političnega življenja. Kot zanimivost, leta 1897 je na Visokem nastalo prvo teniško igrišče na slovenskem. 

V nekdanji obokani jedilnici je danes poročna dvorana, ki jo uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Ohranjena je še delujoča črna kuhinja, nekaj posodja in pohištva. Nad dvorcem stoji grobnica družine Tavčar. Ob dvorcu so postavili orjaški spomenik sedečega Ivana Tavčarja (1851 - 1923), ki zre proti Poljanam, kjer se je rodil. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957. Finančno ga je podprl Tavčarjev daljni sorodnik iz Poljan in slovenski izseljenec iz Amerike, John H. Thatcher. Nič ne bi bilo narobe, če bi ob njem sedela tudi Franja Košenina Tavčar (1868 - 1938). Bila je vsestransko aktivna, podpornica slovenske kulture, sodelovala je v ženskem gibanju, bila je predsednica ali sodelavka v številnih ženskih društvih, skrbela je za izobrazbo deklet pa še kaj bi se našlo. 

Odlična ideja za izlet. V okolici dvorca Visoko so tudi številne pohodniške poti. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom iz Škofje Loke in si poleg dvorca ogledamo še čudovito Poljansko dolino. Naslednja postaja Poljane nad Škofjo Loko, dom slikarske dinastije Šubic. 😊

Dvorec Visoko, slaščičarna in tortica Presečnikove Mete. 🍰

Baročna cerkev sv. Volbenka od druge polovice 17. stoletja bdi nad Poljansko dolino.

Baročna kapelica iz druge polovice 18. stoletja s polkrožnim portalom, piramidasto streho in poslikavo loškega slikarja Antona Tuška (1725 - 1798). 

Poljanska Sora

Visoko pri Poljanah. Križišče. Desno do dvorca Tavčarjevih, naravnost do apartmaja Cvetje v jeseni, levo do Vrtovčevega doma.

Visoko pri Poljanah, Debeljakova domačija. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

V sklopu Debeljakove domačije stoji čudovita nadstropna hiška. V njej so štirje turistični apartmaji pod skupnim imenom "Cvetje v jeseni".

Pot do domačije Tavčarjevih na Visokem vodi mimo Debeljakove domačije. Slednja še vedno služi svojemu namenu. Obe sta razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena.

Debeljakova domačija na Visokem. Nastala je v 17. stoletju. Stanovanjska hiša in gospodarski objekt sta povezana z zidom. Leta 1725 so hišo nadzidali. Z bližnjim toplarjem je Debeljakova domačija skoraj zrcalna slika dvorca Tavčarjevih. 

"Siva pot" povezuje Debeljakovo domačijo in dvorec Tavčarjevih

Čudoviti toplar na domačiji Tavčarjevih je bil zgrajen leta 1863.

Leta 1989, ko so obnavljali fasado so prezentirali nekdanjo kaščo. Ob hiši je zeliščni vrtiček.

Vhodni portal s kamnitim stopniščem v dvorec Visoko z baročno poslikavo in začetnicami J. K. Joseph Kallan

Dvorec Visoko z letnim vrtom, odlično slaščičarno in velikim srcem. 😊

Čudovita narava ob Poljanski Sori

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem na kapelici, v kateri je grobnica družine Ivana Tavčarja.

Franja in Ivan Tavčar sta imela eno hčer, štiri sinove, psa Feba, psičko Črto, kozlička Alija, srnico Milo in dva zajčka. Lahko si predstavljam, kako so se skupaj podili po tem čudovitem dvorišču. 🐶

Grobnica Franje in Ivana Tavčarja ter njunih ožjih družinskih članov. Zgrajena je v neogotskem slogu, leta 1922. Stoji ob gozdu, na manjši vzpetini blizu dvorca Visoko. 

Zanimivi obelisk z letnico 1921 ob grobnici Tavčarjevih.

Doprsni kip pisatelja Ivana Tavčarja je izdelal poljanski kipar Metod Frlic leta 2017. Starejši bronasti kip so ukradli neznanci.

Grobnica Tavčarjevih je obrnjena proti dvorcu Visoko. 

Gotsko zašiljen portal grobnice Tavčarjevih z umetelno kovano mrežo.

Gospod John H. Thatcher, ki je finančno podprl izdelavo Tavčarjevega spomenika, je bil pisateljev sorodnik iz Poljan, ki je odšel v Ameriko in tam obogatel. Po vojni je s hrano in oblačili pomagal ljudem iz Poljan. (loske-novice.si)

Mogočen spomenik za mogočnega pisatelja, politika in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Je delo kiparja Jakoba Savinška (4. 2. 1922, Kamnik - 17. 8. 1961, Kirchheim, Nemčija) Postavili so ga leta 1957 s pomočjo donatorja Johna H. Thatcherja, ki je na spomeniku tudi omenjen. Ivan Tavčar sedi na prestolu in zre proti rodnim Poljanam.

Rojstna hiša Ivana Tavčarja na Poljanah. Po domače Pri Kosmu. Naslikala jo je Angela Zupan.

Predstavitev Franje in Ivana Tavčarja. Informativne table v obokani veži s podatki o njunem življenju.

Franja Košenini Tavčar (1868 - 1938), borka za pravice žensk, humanitarka, mecenka, ustanoviteljica več klubov, žena Ivana Tavčarja in mati petih otrok. Leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Kadar jo je spremljala, je bila Franja Tavčar vedno oblečena v slovensko narodno nošo.

Muzejska zbirka Franje in Ivana Tavčarja v pritličju dvorca Visoko

Stenska poslikava je delo furlanskih mojstrov iz leta 1726.

Stenska in stropna baročna poslikava nekdanje visoške jedilnice je bila odkrita in restavrirana leta 2015.

Stropna poslikava z reliefom

Relief na stropu današnje poročne dvorane

Leta 1726 so furlanski stavbarji obokali in poslikali prostor, ki je služil kot jedilnica. Danes je tu poročna dvorana.

Omara za shranjevanje živil

Portret zadnje uspešne gospodarice na Visokem iz družine Kalan, Ana Starman Kalan (1856 - 1886). Posestvo je zapustila sinu, ta pa ga je leta 1893 prodal Franji in Ivanu Tavčar.
 Originalna slika je delo Janeza Šubica iz leta 1880. Hrani jo Loški muzej Škofja Loka. Portret, ki visi v dvorcu, je po originalu izdelal loški slikar Pavle Bozovičar (1910 - 2001)

Pisatelj Ivan Tavčar nam je v svojem zadnjem delu Visoška kronika, zaupal, da je Polikarp Kalan kupil domačijo na Visokem z beneškimi cekini, ki jih je na krut način dobil v vojni. Za celo skrinjo jih je bilo. In še danes jih je kar nekaj v Kalanovem dvorcu. 😊 

Vir:

- informativne table v dvorcu Visoko

- zloženka Dvorec Visoko, Loški muzej Škofja Loka, 2016

- Register NKD

- poljanskadolina.com

Pohod v modrem - Lanišče, dvorec Lisičje

Pohod v modrem v organizaciji Turističnega društva Škofljica je čudoviti "pohodek", dolg dobra dva kilometra, z rahlim vzponom, ki se začne v vasici Lanišče, mimo cvetočih travnikov, zaključi pa se na arkadnem dvorišču dvorca Lisičje, kjer nas pričaka grofica z zgodbami o zgodovini dvorca in njegovih številnih lastnikih pa z laneno potico seveda.

Ker smo naravnani trajnostno, se do zbirnega mesta pri kapelici, pripeljemo z avtobusom LPP številka 3G. Izstopimo na avtobusni postaji Škofljica-Javornik, prečkamo cesto in že smo pri kapelici iz leta 1908. Z vodnikom se odpravimo do srednjeveške gotske cerkve sv. Uršule, kjer si ogledamo ohranjene in restavrirane freske ter gotski prezbiterij.

Po ogledu cerkve se odpravimo do cvetočega polja lanu. Po ustnem izročilu naj bi vasica Lanišče svoje ime dobila prav po tej lepi in uporabni rastlini. Tu se je lan gojil vse do leta 1950. Pred nekaj leti so ponovno zasejali nekaj polj, a bolj kot prikaz kulturne dediščine pridobivanja lanu in njegove vsestranske uporabe tako v kulinariki kot v izdelavi tekstila. 

Vse to in še kaj več nam pokažejo člani Turističnega društva Škofljica na tradicionalni prireditvi Praznik trenja in predenja lanu, ki se odvija 31. avgusta na dvorcu Lisičje. Dvorec ali grad kot mu pravijo vaščani, je v osnovi iz prve polovice 16. stoletja. Prvotno je imel štiri krake. V pritličju ni bilo arkadnega hodnika in tudi kapelo so prizidali kasneje. Ob dvorcu je bil velik botanični vrt z različnimi rastlinami. Med njimi velja omeniti kar stosedem vrst tulipanov. Le kaj bi na to rekli Nizozemci 😊 Od vsega tega rastlinskega razkošja, sta ostali samo dve veličastni lipi pred dvorcem.

Tekom stoletij so se lastniki menjali. Od prvega lastnika Pankracija pl. Baričeviča do pradedka Lili Novy in lastnikov gradu Fužine v Ljubljani rodbine Khisl do zadnje Angležinje Mary Loyd. Do druge svetovne vojne je bil dvorec opremljen s pohištvom, starinami in bogato knjižnico. Po vojni je prešel v državno last. Vse, kar je bilo v njem, je postopoma izginilo neznano kam.

Leta 2006 je dvorec kupila Občina Škofljica in ga prenovila. Na arkadnem dvorišču prirejajo različne kulturne prireditve in predstavljajo kulturno dediščino kraja, kjer je glavna zvezda čudovita in vsestransko uporabna rastlina, lan.

Enkraten dopoldanski izlet v Osrednji Sloveniji. Lahko tudi popoldan, ampak lan cveti samo dopoldan, popoldan se cvetovi zaprejo. Nisem pa preverjala, verjamem vodniku na besedo. 

Lan, nežni cvetovi v dopoldanskem času, popoldan se zaprejo. 💜

Pohod v modrem se začne v Lanišču pri kapelici, ki so jo postavili 8. septembra 1908.

Lanišče, znamenje

Gotska srednjeveška cerkev sv. Uršule v Lanišču pri Škofljici. Kot sv. Uršula se cerkev omenja leta 1526. Pred tem je bila cerkev sv. Janeza Krstnika.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Zbledela freska na zunanji strani prezbiterija predstavlja sv. Krištofa in nad oknom Križanje. Freske so nastale sredi 15. stoletja. Sv. Krištof vedno gleda proti naselju. Ljudje so verjeli, da bodo na dan, ko vidijo podobo sv. Krištofa, obvarovani pred nasilno smrtjo.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Enoladijska cerkev z gotskim prezbiterijem. Prvotno je imela ladja raven lesen strop. V obdobju baroka so ga zamenjali z banjastim obokom.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska predstavlja legendo o sv. Uršuli, ko z enajst tisoč devicami odpluje h papežu v Rim. Ko so se vračale, so jih napadli Huni in ni se dobro končalo. 😢 V ozadju freske naj bi bilo Barje in Krim.  Pri obnovi laniške cerkvice leta 1966 so odkrili ozko srednjeveško okno. V tem obdobju so okna dobila tudi vitraje.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveška freska s svetnicami v zgornjem delu. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Srednjeveški globoki relief s prizorom trpečega Kristusa krasi ambon oziroma bralni pult. Za njim, na konzoli, stoji kip sv. Uršule.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. V oltarno mizo je vdelan srednjeveški globoki relief, ki prikazuje Križanje. Miza je prekrita s prtom, na katerega so pridne roke izvezle cerkev sv. Uršule. Predvidevajo, da sta bila oba reliefa del nekega znamenja, ki so ga porušili. Reliefa so sprva vzidali na pročelje cerkve, kasneje pa so z njima okrasili oltarno mizo in ambon. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Rebrasti obok prezbiterija z dvema sklepnikoma.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska sv. Jurij in sv. Marjeta. Sv. Jurij je največkrat upodobljen v boju z zmajem. Na laniški freski je zaradi novega okna sv. Jurij skoraj povsem izginil. Vidimo ga le delno na belem konju, pred njim kleči sv. Marjeta, ki jo je rešil pred zmajem.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Kipi z nekdanjih baročnih oltarjev. Pri obnovi leta 1966 so oltarje odstranili in cerkvi vrnili srednjeveško podobo.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Sv. Ahac s spremstvom, freska na slavoločni steni je bila nekoč oltarna slika stranskega oltarja.

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, Marijino oznanjenje. 

Lanišče, cerkev sv. Uršule. Freska na slavoločni steni, nadangel Gabriel.

Lanišče pri Škofljici. Vasica na robu Ljubljanskega barja se prvič omenja že leta 1228. Staro vaško jedro s srednjeveško gotsko cerkvijo sv. Uršule.

Polje posejano z lanom. Nežni modri cvetovi se popoldan zaprejo. Po ustnem izročilu je vasica svoje ime dobila po lanu, ki so ga tu sejali do leta 1950. V zadnjih letih polja lanu zopet cvetijo. Rastlina je uporabna v celoti. Lanena semena uporabljamo v prehrani, stebla pa za tkanje lanenega platna. Domačini so oživili običaje, povezane z lanom, ki jih z veseljem pokažejo obiskovalcem.

Radoživa in prijazna pohodnica Tera, pasme nemški boksar. Polna energije, a v vročini paše poležavat ob polju cvetočega lanu. 

Mak. Asociacija na knjigo Ženska v rdečem. Glede čudovite barve mislim. 😊

Opuščeni kamnolom v Lanišču

Kaj se skriva v tem malem gozdičku 😎 Dvorec Lisičje

Grofica pred vhodom na arkadno dvorišče dvorca Lisičje, čaka na pohodnike 👩

Ob dvorcu Lisičje je bil nekoč pravi botanični vrt s številnimi rastlinami, med njimi kar stosedem vrst tulipanov. Vse je popisal tudi Valvasor. Na žalost sta od vsega rastlinskega razkošja, ki si ga lahko samo predstavljamo, ostali le dve mogočni lipi, ki stojita pred dvorcem.

Dvorec Lisičje je zgradil Pankracij pl. Baričevič, v prvi polovici 16. stoletja. Takrat je imel dvorec štiri trakte, trije stojijo še danes. Pritličje je bilo namenjeno delovnim prostorom in ni imelo arkadnega hodnika. Nadstropje je bilo namenjeno bivanje, prostori pa so bili tudi na podstrešju. Danes arkadno dvorišče uporabljajo za različne kulturne prireditve, predvsem pa za prikaz običajev, povezanih z lanom. Na tradicionalni prireditvi, Praznik trenja in predenja lanu, ki poteka 31. avgusta, lahko vse to vidimo v živo. Od trenja in predenja do uporabnosti lanu z bogato laneno kulinariko.

Članice TD Škofljica so spekle laneno potico. Odlična je 😊 

Zadnja lastnica dvorca Lisičje je Občina Škofljica. V več stoletjih so se zvrstili številni lastniki. Med njimi tudi družina Khisel, ki je zgradila grad Fužine in grad v starem mestnem jedru Kranja. Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v lasti Angležinje Mary Loyd. V tem času je bil dvorec polno opremljen, v njem je bilo veliko starin in bogata knjižnica ter opremljena kapela. Po vojni je prišla svoboda, dvorec pa v državne roke. V čigave roke so šle umetnine in oprema se še vedno ne ve 😎

Kamniti portal grajske baročne kapele, ki je bila prizidana kasneje.

Pogled z razgledne ploščadi pred dvorcem Lisičje. Nekoč je bil ob dvorcu ribnik in ogromen cvetlični vrt, pravi botanični vrt, ki se je lahko meril z marsikaterim evropskim vrtom.

Leta 2006 je dvorec Lisičje kupila Občina Škofljica in ga v celoti obnovila. Mogoče pa se vrne tudi oprema in umetnine 😎

Pohod v modrem, od vasice Lanišče do dvorca Lisičje. Lahka pohodna pot z rahlim vzponom, dolga dobra dva kilometra.

Lanišče, Navadna nokota na travniku

Lanišče, travnik v rumenem

Lanišče, viadukt Reber, Mali Vrh

Lanišče. Do Lanišča se lahko pripeljemo z avtobusom LPP številka 3 G, ki vozi iz Ljubljane do Grosuplja. Izstopimo na postajališču Škofljica-Javornik. Prečkamo cesto in pri kapelici zavijemo na pot in v objem čudovite narave. 😊

Lanišče, Travniška kadulja

Lanišče pri Škofljici. Vasica v naročju neokrnjene narave. Spoštuje in obuja stare običaje, predvsem tiste, ki so povezane z lanom.

Lanišče. Kar precej toplarjev imajo, nekateri bolj ohranjeni, nekateri malo manj.

Znamenje v Lanišču, ob poti do srednjeveške cerkve sv. Uršule.

Lanišče. Se vidimo 31. avgusta na Prazniku trenja in predenja lanu s kulturnim programom in bogato laneno kulinariko. Na dvorcu Lisičje seveda 😊

Vir:

voden ogled

Nataša Kovačič, Cerkev sv. Uršule v Lanišču, 2013

zloženka, Lanišče, Občina Škofljica, 2020

zloženka, Dvorec Lisičje, Občina Škofljica, 2020