Dvorec Visoko - Franja in Ivan Tavčar

Visoko v Poljanski dolini je manjše naselje v občini Škofja Loka. Leži ob slikoviti Poljanski Sori. Tu si nasproti stojita dve, skoraj identični domačiji. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in mogočni toplar. Ena je Debeljakova domačija, ki je nastanjena, v enem od poslopij pa so uredili manjši hostel. Druga je, vsem bolj znana, Tavčarjeva domačija, oziroma dvorec Visoko. V njej so uredili muzej z bogato muzejsko zbirko, ohranili in restavrirali so stenske poslikave in odprli odlično slaščičarno s slaščicami, ki so jih poimenovali po junakih Visoške kronike.

Prva omemba domačije na tem mestu sega v 13. stoletje. Sredi 17. stoletja je domačijo kupil prvi Kalan, ki ga je pisatelj Ivan Tavčar ovekovečil v svojem zadnjem delu Visoška kronika. Kalanovi so tu gospodarili do konca 19. stoletja, ko sta domačijo kupila Franja in Ivan Tavčar. Tavčarjeva sta s pomočjo oskrbnikov nadaljevala s kmetovanjem, obenem pa je dvorec Visoko postal središče kulturnega in političnega življenja. Kot zanimivost, leta 1897 je na Visokem nastalo prvo teniško igrišče na slovenskem. 

V nekdanji obokani jedilnici je danes poročna dvorana, ki jo uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Ohranjena je še delujoča črna kuhinja, nekaj posodja in pohištva. Nad dvorcem stoji grobnica družine Tavčar. Ob dvorcu so postavili orjaški spomenik sedečega Ivana Tavčarja (1851 - 1923), ki zre proti Poljanam, kjer se je rodil. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957. Finančno ga je podprl Tavčarjev daljni sorodnik iz Poljan in slovenski izseljenec iz Amerike, John H. Thatcher. Nič ne bi bilo narobe, če bi ob njem sedela tudi Franja Košenina Tavčar (1868 - 1938). Bila je vsestransko aktivna, podpornica slovenske kulture, sodelovala je v ženskem gibanju, bila je predsednica ali sodelavka v številnih ženskih društvih, skrbela je za izobrazbo deklet pa še kaj bi se našlo. 

Odlična ideja za izlet. V okolici dvorca Visoko so tudi številne pohodniške poti. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom iz Škofje Loke in si poleg dvorca ogledamo še čudovito Poljansko dolino. Naslednja postaja Poljane nad Škofjo Loko, dom slikarske dinastije Šubic. 😊

Dvorec Visoko, slaščičarna in tortica Presečnikove Mete. 🍰

Baročna cerkev sv. Volbenka od druge polovice 17. stoletja bdi nad Poljansko dolino.

Baročna kapelica iz druge polovice 18. stoletja s polkrožnim portalom, piramidasto streho in poslikavo loškega slikarja Antona Tuška (1725 - 1798). 

Poljanska Sora

Visoko pri Poljanah. Križišče. Desno do dvorca Tavčarjevih, naravnost do apartmaja Cvetje v jeseni, levo do Vrtovčevega doma.

Visoko pri Poljanah, Debeljakova domačija. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

V sklopu Debeljakove domačije stoji čudovita nadstropna hiška. V njej so štirje turistični apartmaji pod skupnim imenom "Cvetje v jeseni".

Pot do domačije Tavčarjevih na Visokem vodi mimo Debeljakove domačije. Slednja še vedno služi svojemu namenu. Obe sta razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena.

Debeljakova domačija na Visokem. Nastala je v 17. stoletju. Stanovanjska hiša in gospodarski objekt sta povezana z zidom. Leta 1725 so hišo nadzidali. Z bližnjim toplarjem je Debeljakova domačija skoraj zrcalna slika dvorca Tavčarjevih. 

"Siva pot" povezuje Debeljakovo domačijo in dvorec Tavčarjevih

Čudoviti toplar na domačiji Tavčarjevih je bil zgrajen leta 1863.

Leta 1989, ko so obnavljali fasado so prezentirali nekdanjo kaščo. Ob hiši je zeliščni vrtiček.

Vhodni portal s kamnitim stopniščem v dvorec Visoko z baročno poslikavo in začetnicami J. K. Joseph Kallan

Dvorec Visoko z letnim vrtom, odlično slaščičarno in velikim srcem. 😊

Čudovita narava ob Poljanski Sori

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem na kapelici, v kateri je grobnica družine Ivana Tavčarja.

Franja in Ivan Tavčar sta imela eno hčer, štiri sinove, psa Feba, psičko Črto, kozlička Alija, srnico Milo in dva zajčka. Lahko si predstavljam, kako so se skupaj podili po tem čudovitem dvorišču. 🐶

Grobnica Franje in Ivana Tavčarja ter njunih ožjih družinskih članov. Zgrajena je v neogotskem slogu, leta 1922. Stoji ob gozdu, na manjši vzpetini blizu dvorca Visoko. 

Zanimivi obelisk z letnico 1921 ob grobnici Tavčarjevih.

Doprsni kip pisatelja Ivana Tavčarja je izdelal poljanski kipar Metod Frlic leta 2017. Starejši bronasti kip so ukradli neznanci.

Grobnica Tavčarjevih je obrnjena proti dvorcu Visoko. 

Gotsko zašiljen portal grobnice Tavčarjevih z umetelno kovano mrežo.

Gospod John H. Thatcher, ki je finančno podprl izdelavo Tavčarjevega spomenika, je bil pisateljev sorodnik iz Poljan, ki je odšel v Ameriko in tam obogatel. Po vojni je s hrano in oblačili pomagal ljudem iz Poljan. (loske-novice.si)

Mogočen spomenik za mogočnega pisatelja, politika in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Je delo kiparja Jakoba Savinška (4. 2. 1922, Kamnik - 17. 8. 1961, Kirchheim, Nemčija) Postavili so ga leta 1957 s pomočjo donatorja Johna H. Thatcherja, ki je na spomeniku tudi omenjen. Ivan Tavčar sedi na prestolu in zre proti rodnim Poljanam.

Rojstna hiša Ivana Tavčarja na Poljanah. Po domače Pri Kosmu. Naslikala jo je Angela Zupan.

Predstavitev Franje in Ivana Tavčarja. Informativne table v obokani veži s podatki o njunem življenju.

Franja Košenini Tavčar (1868 - 1938), borka za pravice žensk, humanitarka, mecenka, ustanoviteljica več klubov, žena Ivana Tavčarja in mati petih otrok. Leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Kadar jo je spremljala, je bila Franja Tavčar vedno oblečena v slovensko narodno nošo.

Muzejska zbirka Franje in Ivana Tavčarja v pritličju dvorca Visoko

Stenska poslikava je delo furlanskih mojstrov iz leta 1726.

Stenska in stropna baročna poslikava nekdanje visoške jedilnice je bila odkrita in restavrirana leta 2015.

Stropna poslikava z reliefom

Relief na stropu današnje poročne dvorane

Leta 1726 so furlanski stavbarji obokali in poslikali prostor, ki je služil kot jedilnica. Danes je tu poročna dvorana.

Omara za shranjevanje živil

Portret zadnje uspešne gospodarice na Visokem iz družine Kalan, Ana Starman Kalan (1856 - 1886). Posestvo je zapustila sinu, ta pa ga je leta 1893 prodal Franji in Ivanu Tavčar.
 Originalna slika je delo Janeza Šubica iz leta 1880. Hrani jo Loški muzej Škofja Loka. Portret, ki visi v dvorcu, je po originalu izdelal loški slikar Pavle Bozovičar (1910 - 2001)

Pisatelj Ivan Tavčar nam je v svojem zadnjem delu Visoška kronika, zaupal, da je Polikarp Kalan kupil domačijo na Visokem z beneškimi cekini, ki jih je na krut način dobil v vojni. Za celo skrinjo jih je bilo. In še danes jih je kar nekaj v Kalanovem dvorcu. 😊 

Vir:

- informativne table v dvorcu Visoko

- zloženka Dvorec Visoko, Loški muzej Škofja Loka, 2016

- Register NKD

- poljanskadolina.com

Iz Stare Loke v Škofjo Loko

Stara Loka je le nekaj sto metrov oddaljena od avtobusne postaje v Škofji Loki. Splača se sprehoditi skozi eno najstarejših slovenskih naselij, saj prva omemba sega v leto 973. 

V središču starega vaškega jedra je cerkev sv. Jurija. Današnja cerkev je bila posvečena leta 1865. Zgrajena je na mestu starejše predhodnice. Ima sedem oltarjev. Glavni oltar se ponaša z eno zadnjih slik slovenskega slikarja Mateja Sternena. Slika sv. Jurija je nastala leta 1948. Na glavnem oltarju so kipi apostolov pri Zadnji večerji, delo kiparja Franca Ksaverja Zajca iz leta 1867. Ob stranskih oltarjih so namestili stare nagrobne plošče loških veljakov iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja tudi poznogotski kip Križanega iz druge polovice 15. stoletja. Na trgu pod cerkvijo stoji razkošno poslikana kapelica Marije brezmadežne. Zgrajena je bila leta 1824. Trenutno jo obnavljajo.

Stara Loka se ponaša tudi z gradom, ki je v kar dobrem stanju, a očitno še nima pravih vsebin, da bi ga odprli za javnost. Prva omemba gradu je iz leta 1433. Čez stoletja je spreminjal svojo podobo. Tu se je zvrstilo veliko družin. Med najpomembnejše, kar se tiče umetnostne zgodovine, sta bila Edvard in Karel vitez pl. Strahl. Po njih grad imenujejo tudi Strahlov grad. Oče in sin sta začetnika velike zasebne umetniške zbirke. Predvsem Karel je bil velik zbiralec in ljubitelj umetnosti. Njegova zbirka je štela okoli šeststo slik, kipov in različnega pohištva. Ustvaril je tudi precejšnjo zbirko slovenskih ustvarjalcev. Žal je bil Karel zadnji potomec svojega rodu in tako je leta 1930 šla zbirka na javno dražbo. V oporoki je pisalo, da imajo prednost pri nakupu domače ustanove. Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani sta odkupila okoli stotrideset umetniških del, nekaj tudi Etnografski muzej. Kakšna grajska galerija bi to lahko bila, če bi se vse ohranilo na enem mestu. A tako pač je, vsaj nekaj tega pa lahko vidimo v omenjenih ustanovah.

Sprehod po Stari Loki je za nas, ki obožujemo stare hiše, svojevrstno doživetje. Večina hiš je lepo obnovljena z vsemi arhitekturnimi elementi, od kamnitih portalov do okenskih okvirjev in fresk na pročeljih. Nekaj hiš na tovrstno obnovo še čaka. 

Pot nazaj do škofjeloške avtobusne postaje nas vodi mimo Aleje zaslužnih Ločanov in ene Ločanke. 😎

Starološki grad je bil zgrajen v prvi polovici 16. stoletja. Tekom stoletij je spreminjal svoj videz in zamenjal kar precej lastnikov. Zdaj je v lasti Občine Škofja Loka, ki naj bi se lotila prenove gradu.

Južna stran Starološke graščine z okroglim stolpom.

Na levi strani nad vhodnim portalom je Strahlov grb, na desni pa Demšarjev. Pod njim je nemški napis, Strahlov slogan, ki preveden v slovenščino pravi: "Ostani zvest samemu sebi."

Starološki grad

Ob robu nekdanjega grajskega parka je urejen Park Čutil. Pet razdelkov je namenjen petim čutilom. To so vid, sluh, tip, vonj in okus.  

Del nekdaj baročnega parka Starološkega gradu se je ohranil. Na visokem kamnitem podstavku stoji Marijin kip. V spodnjem delu je kamniti relief, ki prikazuje "Beg v Egipt." Ob vstopu na glavno parkovno pot stojita na visokem podstavku dva baročna kipa. Kipi so razstavljeni in situ.

Današnja cerkev sv. Jurija v Stari Loki je bila posvečena 7. oktobra 1865. Historična cerkev stoji na mestu stare romansko, gotske in tudi baročne cerkve.

Dr. Andrej Karlin slovenski duhovnik in tržaško-koprski ter levantinski škof se je rodil v Stari Loki 15. novembra 1857. Umrl je v Mariboru 5. aprila 1933. Bil je doktor cerkvenega in civilnega prava, glasbeni reformator, publicist, udejstvoval se je v šolstvu, gospodarstvu in kulturi. Doprsni kip stoji pod župnijsko cerkvijo, v novem Parku škofov. Kip je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica. Odkrili so ga 4. oktobra 2015. (gorenjskiglas.si)

Drugi kip v Parku škofov v Stari Loki je kip Abrahama, začetnika Loškega gospostva. Avtor kipa je kipar Metod Frlic. Odkrili so ga 22. aprila 2023. Letos mineva 1050 let od prve pisne omembe Lonke, danes Škofje Loke. 

Glavni oltar župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki krasi oltarna slika sv. Jurija, ena zadnjih slik slikarja in restavratorja Mateja Sternena. Nastala je leta 1948. Slike na bakru so delo Janeza Wolfa. Kipi so delo kiparja Franca Ksaverja Zajca (oče kiparja Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani).

Stranski kamniti oltar Marijinega srca. Poleg glavnega oltarja ima cerkev sv. Jurija, še šest stranskih oltarjev. Dva sta lesena, štirje mali stranski oltarji, ki so arhitekturno enaki, pa so kamniti.

Orgle. Angela ob orglar je ustvaril kipar Franc Ksaver Zajec

Stranski leseni oltar Roženvenske Marije

Reliefni križev pot so pripeljali s Kočevskega. Šteje med kakovostna dela tirolskih rezbarjev.

Marks Petschocher je bil konjeniški stotnik. Na nagrobni plošči je upodobljen v viteškem oklepu s čelado v roki. V desnem kotu je družinski grb.

Dva stranska oltarja, sv. Štefana in Marije Roženvenske sta lesena 

Nagrobnik Jurija Feichtingerja. Bil je loški mestni svetnik. Umrl je v Kamniku leta 1583.

Detajl svečnikov

Najstarejši ohranjeni nagrobnik bogatega loškega meščana Volbenka Schwarza, ki se je ukvarjal s financami. Umrl je okoli leta 1520. Na nagrobni plošči sta tudi obe njegovi ženi. Ena pokojna druga pa je ob nastanku plošče še živela. 

Gabrijel Lukančič (1620 - 1683). Baročni nagrobnik iz 17. stoletja vsebuje grb v zgornjem delu in latinski napis spodaj, Gabrijel Lukančič je bil pravnik in eden izmed številnih lastnikov starološkega gradu. Kupil ga je leta 1676.

Manjši oltarček Marije Lurške.

Velik poznogotski kip Križanega nosi letnico 1480. Križani ima rahlo odprta usta. Ljudsko izročilo pravi, da je dvakrat že spregovoril, enkrat pa še bo. 😎

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Kip vojaka in medaljon z Marijo je izdelal kipar Božo Pengov. Odkrili so ga leta 1930.

Sanjsko lepa, obnovljena hiša v Stari Loki. Nadstropna, sedem-osna hiša je bila zgrajena leta 1825. Leta 1901 jo je tedanji lastnik temeljito obnovil.

Prvotna freska v baročnem kamnitem okvirju je iz leta 1883. Leta 1990 jo je obnovil slikar Lojze Čemažar. Spodnji del freske prikazuje pogreb. Tu so se ustavljali pogrebci in čakali na duhovnika.

Kmečki dvorec v Stari Loki. Osnova te čudovite zgradbe je v 16. stoletju. Spadala je pod cerkveno posest. Od leta 1789 je domačija v zasebni lasti. Sprva je bila hiša pritlična, okoli leta 1825 so ji dodali še nadstropje. V pritličju so lepo ohranjena mala baročna okenca s kamnitimi okvirji iz 18. stoletja.  

Ohranjeno pročelje hiše iz 16. stoletja.

Ohranjen renesančni portal iz 16. stoletja.

Kužno kamnito znamenje na koncu Stare Loke.

Vaško jedro Stare Loke z votivno Marijino kapelico, ki jo trenutno obnavljajo. Zgrajena je bila leta 1824 v spomin na številne požare, ki so v preteklosti tu divjali. Kapela je bogato poslikana. 

Freska na zunanji strani Marijine kapelice v Stari Loki.

Staro vaško jedro Stare Loke je kraj za druženje in številne prireditve.

Skozi Staro Loko teče potok Moškrinska grapa ali Planica

Renesančni portal s častitljivo letnico 1592 in imenom Hans Hos. Šlo naj bi za protestanta Janža Kosa.

Kamniti vodnjak s stojalom za vedro.

Nadstropna hiša z arkadnim hodnikom v pritličju in in arkadnim hodnikom v nadstropju, ki so ga kasneje zasteklili. Ta del so uporabljali za beljenje, likanje in sušenje platna. Zasnova hiše sega v začetek 19. stoletja. Prvotno je bila hiša pritlično gospodarsko poslopje. Leta 1825 so dodali še nadstropje.

Hiša na začetku Stare Loke je bila prvotno enonadstropna. Zgradili so jo leta 1825. Na kamnitem portalu je letnica 1865 in začetnici J D. Jožef Dolenc, gostilničar in trgovec, je dal hiši današnjo podobo. Vogal v pritličju ima dve poslikani niši, toda poslikavi sta že precej zbledeli. 

Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist, rojen v Spodnji Sorici, 15. junija 1867. Umrl je v Ljubljani, 19. aprila 1911. Je še kdo, ki ne pozna njegove znamenite slike Sejalec, ki je nastala leta 1907. Spomenik je izdelal loški slikar in kipar Tone Logonder (1932-1987). 

Detajl spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Škofji Loki. Doprsni kip žalujoče slovenske matere je izdelal kipar Ivan Jurkovič (Ljubljana 1893 - 1934) leta 1928. Njegovo delo je tudi celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki.

Lovrenc Košir (1804-1879) je bil pobudnik poštne znamke. Konec leta 1835 je na Dunaj poslal svoj predlog, ki so ga zavrnili. Tako je leta 1840 prvo poštno znamko izdala angleška pošta. 

Slikar Anton Ažbe (30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah blizu Škofje Loke - 6. avgust 1905, Munchen) je bil tudi odličen likovni pedagog. V njegovi slikarski šoli v Munchnu, ki jo je imel med leti 1898 do 1901, so se izobraževali tudi slovenski impresionisti, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar. Med njegovimi učenci je bil tudi znameniti ruski modernist Vasilij Kandinski. Ažbe se je učil slikarstva pri Janezu Wolfu. Njegova najbolj znana slika je "Zamorka", ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani. Zanimiv kip Ažbetova glava na slikarski paleti je bil postavljen leta 2005 na Aleji znamenitih Ločanov v Škofji Loki.

Aleja znamenitih Ločanov je končno dobila tudi znamenito Ločanko. Zdravnica Marija Bračko (12. september 1914, Češnjica - 8. avgust 2004, Škofja Loka). Na njeno pobudo so leta 1946 začeli v Škofji Loki zidati zdravstveni dom. Postala je prva direktorica doma in na tem mestu delovala vse do leta 1961. Izjemna zdravnica je postavila temelje organiziranemu zdravstvu v Škofji Loki. Njen spomenik na Aleji znamenitih Ločank in Ločanov so odkrili 23. januarja 2020. Tudi tega je izdelal kipar Metod Frlic (20. december 1965, Suša, Občina Gorenja vas-Poljane)

Botanik dr. Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki, 14. marca 1875. Umrl je v Ljubljani, 14. julija 1932. 

Razkošni Dvokrpi ginko ali Ginko Biloba, ki raste v manjšem parku, nekdanjem šolskem parku, nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, so posadili leta 1958. Pod njim sta Agata Schwarzkobler in Jurij Kalan. Loški slikar in kipar Tone Logondra (14. 2. 1932 Pevno pri Škofji Loki - 19. 9. 1987 umrl v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem) je upodobil Jurijevo reševanje Agate iz reke Sore, kar je opisal pisatelj Ivan Tavčar v svojem zadnjem delu Visoška kronika. 

Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Čudovita cerkev iz 15. stoletja. Sredi 20. stoletja so cerkev obogatili z lučmi, ki so jih izdelali po načrtih Jožeta Plečnika.

Sotočje Poljanske in Selške Sore.

Selška Sora

Nekoč znamenita tovarna klobukov Šešir Škofja Loka. Delovala je od leta 1921 do 2016. 

Podobno:

Škofja Loka, srednjeveško staro mestno jedro

Vir:

Knjiga hiš v Škofji Loki III, Stara Loka in njene hiše, France Štukl, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996

Aleja znamenitih Ločanov, Vodnik po aleji znamenitih Ločanov, Muzejsko društvo Škofja Loka, Stara Loka, 2013 (oba vira sta dostopna na spletni strani dlib.si)

Register NKD