Dvorec Visoko - Franja in Ivan Tavčar

Visoko v Poljanski dolini je manjše naselje v občini Škofja Loka. Leži ob slikoviti Poljanski Sori. Tu si nasproti stojita dve, skoraj identični domačiji. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in mogočni toplar. Ena je Debeljakova domačija, ki je nastanjena, v enem od poslopij pa so uredili manjši hostel. Druga je, vsem bolj znana, Tavčarjeva domačija, oziroma dvorec Visoko. V njej so uredili muzej z bogato muzejsko zbirko, ohranili in restavrirali so stenske poslikave in odprli odlično slaščičarno s slaščicami, ki so jih poimenovali po junakih Visoške kronike.

Prva omemba domačije na tem mestu sega v 13. stoletje. Sredi 17. stoletja je domačijo kupil prvi Kalan, ki ga je pisatelj Ivan Tavčar ovekovečil v svojem zadnjem delu Visoška kronika. Kalanovi so tu gospodarili do konca 19. stoletja, ko sta domačijo kupila Franja in Ivan Tavčar. Tavčarjeva sta s pomočjo oskrbnikov nadaljevala s kmetovanjem, obenem pa je dvorec Visoko postal središče kulturnega in političnega življenja. Kot zanimivost, leta 1897 je na Visokem nastalo prvo teniško igrišče na slovenskem. 

V nekdanji obokani jedilnici je danes poročna dvorana, ki jo uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Ohranjena je še delujoča črna kuhinja, nekaj posodja in pohištva. Nad dvorcem stoji grobnica družine Tavčar. Ob dvorcu so postavili orjaški spomenik sedečega Ivana Tavčarja (1851 - 1923), ki zre proti Poljanam, kjer se je rodil. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957. Finančno ga je podprl Tavčarjev daljni sorodnik iz Poljan in slovenski izseljenec iz Amerike, John H. Thatcher. Nič ne bi bilo narobe, če bi ob njem sedela tudi Franja Košenina Tavčar (1868 - 1938). Bila je vsestransko aktivna, podpornica slovenske kulture, sodelovala je v ženskem gibanju, bila je predsednica ali sodelavka v številnih ženskih društvih, skrbela je za izobrazbo deklet pa še kaj bi se našlo. 

Odlična ideja za izlet. V okolici dvorca Visoko so tudi številne pohodniške poti. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom iz Škofje Loke in si poleg dvorca ogledamo še čudovito Poljansko dolino. Naslednja postaja Poljane nad Škofjo Loko, dom slikarske dinastije Šubic. 😊

Dvorec Visoko, slaščičarna in tortica Presečnikove Mete. 🍰

Baročna cerkev sv. Volbenka od druge polovice 17. stoletja bdi nad Poljansko dolino.

Baročna kapelica iz druge polovice 18. stoletja s polkrožnim portalom, piramidasto streho in poslikavo loškega slikarja Antona Tuška (1725 - 1798). 

Poljanska Sora

Visoko pri Poljanah. Križišče. Desno do dvorca Tavčarjevih, naravnost do apartmaja Cvetje v jeseni, levo do Vrtovčevega doma.

Visoko pri Poljanah, Debeljakova domačija. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

V sklopu Debeljakove domačije stoji čudovita nadstropna hiška. V njej so štirje turistični apartmaji pod skupnim imenom "Cvetje v jeseni".

Pot do domačije Tavčarjevih na Visokem vodi mimo Debeljakove domačije. Slednja še vedno služi svojemu namenu. Obe sta razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena.

Debeljakova domačija na Visokem. Nastala je v 17. stoletju. Stanovanjska hiša in gospodarski objekt sta povezana z zidom. Leta 1725 so hišo nadzidali. Z bližnjim toplarjem je Debeljakova domačija skoraj zrcalna slika dvorca Tavčarjevih. 

"Siva pot" povezuje Debeljakovo domačijo in dvorec Tavčarjevih

Čudoviti toplar na domačiji Tavčarjevih je bil zgrajen leta 1863.

Leta 1989, ko so obnavljali fasado so prezentirali nekdanjo kaščo. Ob hiši je zeliščni vrtiček.

Vhodni portal s kamnitim stopniščem v dvorec Visoko z baročno poslikavo in začetnicami J. K. Joseph Kallan

Dvorec Visoko z letnim vrtom, odlično slaščičarno in velikim srcem. 😊

Čudovita narava ob Poljanski Sori

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem na kapelici, v kateri je grobnica družine Ivana Tavčarja.

Franja in Ivan Tavčar sta imela eno hčer, štiri sinove, psa Feba, psičko Črto, kozlička Alija, srnico Milo in dva zajčka. Lahko si predstavljam, kako so se skupaj podili po tem čudovitem dvorišču. 🐶

Grobnica Franje in Ivana Tavčarja ter njunih ožjih družinskih članov. Zgrajena je v neogotskem slogu, leta 1922. Stoji ob gozdu, na manjši vzpetini blizu dvorca Visoko. 

Zanimivi obelisk z letnico 1921 ob grobnici Tavčarjevih.

Doprsni kip pisatelja Ivana Tavčarja je izdelal poljanski kipar Metod Frlic leta 2017. Starejši bronasti kip so ukradli neznanci.

Grobnica Tavčarjevih je obrnjena proti dvorcu Visoko. 

Gotsko zašiljen portal grobnice Tavčarjevih z umetelno kovano mrežo.

Gospod John H. Thatcher, ki je finančno podprl izdelavo Tavčarjevega spomenika, je bil pisateljev sorodnik iz Poljan, ki je odšel v Ameriko in tam obogatel. Po vojni je s hrano in oblačili pomagal ljudem iz Poljan. (loske-novice.si)

Mogočen spomenik za mogočnega pisatelja, politika in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Je delo kiparja Jakoba Savinška (4. 2. 1922, Kamnik - 17. 8. 1961, Kirchheim, Nemčija) Postavili so ga leta 1957 s pomočjo donatorja Johna H. Thatcherja, ki je na spomeniku tudi omenjen. Ivan Tavčar sedi na prestolu in zre proti rodnim Poljanam.

Rojstna hiša Ivana Tavčarja na Poljanah. Po domače Pri Kosmu. Naslikala jo je Angela Zupan.

Predstavitev Franje in Ivana Tavčarja. Informativne table v obokani veži s podatki o njunem življenju.

Franja Košenini Tavčar (1868 - 1938), borka za pravice žensk, humanitarka, mecenka, ustanoviteljica več klubov, žena Ivana Tavčarja in mati petih otrok. Leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Kadar jo je spremljala, je bila Franja Tavčar vedno oblečena v slovensko narodno nošo.

Muzejska zbirka Franje in Ivana Tavčarja v pritličju dvorca Visoko

Stenska poslikava je delo furlanskih mojstrov iz leta 1726.

Stenska in stropna baročna poslikava nekdanje visoške jedilnice je bila odkrita in restavrirana leta 2015.

Stropna poslikava z reliefom

Relief na stropu današnje poročne dvorane

Leta 1726 so furlanski stavbarji obokali in poslikali prostor, ki je služil kot jedilnica. Danes je tu poročna dvorana.

Omara za shranjevanje živil

Portret zadnje uspešne gospodarice na Visokem iz družine Kalan, Ana Starman Kalan (1856 - 1886). Posestvo je zapustila sinu, ta pa ga je leta 1893 prodal Franji in Ivanu Tavčar.
 Originalna slika je delo Janeza Šubica iz leta 1880. Hrani jo Loški muzej Škofja Loka. Portret, ki visi v dvorcu, je po originalu izdelal loški slikar Pavle Bozovičar (1910 - 2001)

Pisatelj Ivan Tavčar nam je v svojem zadnjem delu Visoška kronika, zaupal, da je Polikarp Kalan kupil domačijo na Visokem z beneškimi cekini, ki jih je na krut način dobil v vojni. Za celo skrinjo jih je bilo. In še danes jih je kar nekaj v Kalanovem dvorcu. 😊 

Vir:

- informativne table v dvorcu Visoko

- zloženka Dvorec Visoko, Loški muzej Škofja Loka, 2016

- Register NKD

- poljanskadolina.com

Čudežni Kobarid

12. etapa Juliane Trail se konča v Kobaridu. Sprehodili smo se skozi gručasto naselje, ki leži na terasi nad reko Sočo in ob vznožju 309 metrov visokega Gradiča. Na vrhu stoji cerkev sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja in osmerokotna kostnica  z arkadami v treh nivojih, ki so jo zgradili septembra, leta 1938. V njej so pokopani vojaki padli na soški fronti.

Tako kot Tolmin in druga naselja v Posočju, je tudi Kobarid doživljal težke čase, v obeh svetovnih vojnah. V spomin in opomin na prvo svetovno vojno, je na Gregorčičevi ulici muzej posvečen soški fronti. 

Kot da vojne niso dovolj, je te lepe kraje ob Soči prizadel še potres. Danes si je Kobarid opomogel od vsega hudega. Nadstropne hiše, kobariškega tipa, ob ozkih ulicah, so obnovili. Skoraj v vsaki ponujajo turistične namestitve. Ljudje se ukvarjajo v glavnem s turizmom. Reka Soča je čudovit poligon za različne adrenalinske športne dejavnosti. In navdušencev jim zlepa ne zmanjka. Pohodniških poti je ogromno. Tudi gostišč in dobre hrane je v Kobaridu na pretek in vsak lahko najde kaj zase. Tu je tudi ena redkih, če že ni edina mlekarna Planika, ki je v slovenskih rokah.

V središču starega trškega jedra stoji triladijska cerkev Marije vnebovzete, ki so jo gradili med leti 1824-1832. Prezbiterij je starejši. V bližini stoji celopostavni spomenik slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, delo kiparja Jakoba Savinška.

Preden se povzpnemo po križevi poti do kostnice, velja obiskati tudi Mrzli Studenec z izvirom energijsko bogate zdravilne vode. Je se ob vznožju Gradiča, takoj ko stopimo skozi kamniti portal, na desni strani.

Kobarid je čudovito naselje, polno zgodovine, arhitekture in različnih zanimivih detajlov na pročeljih hiš. Ima bogato kulturno in naravno dediščino in vredno ga je obiskati. 

Jutri pa pot pod noge in veselo proti še enemu Posoškemu biseru, Bovcu.

Velikanski spomenik, kakršnega si slovenski pesnik Simon Gregorčič tudi zasluži, je delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija). Simon Gregorčič je od leta, 1868. do 1873. živel v Kobaridu. Celopostavni Gregorčičev spomenik stoji na Trgu svobode v Kobaridu. Postavili so ga leta 1955.

TIC Kobarid, Trg svobode 16. Tu se oskrbimo z zloženkami za raziskovanje Kobarida in Posočja.

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v središču Kobarida. Njena zasnova sega v 17. stoletje. Sprva gotska cerkev je bila v drugi polovici 19. stoletja barokizirana. 

Kobarid. Cerkev Marijinega vnebovzetja. Najstarejši del cerkve je prezbiterij. Baročni oltar iz marmorja je, leta 1716, izdelal kipar iz Gorice, Pasqual Lazzarini (1667-1731). Goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943) je poslikal prezbiterij konec 19. stoletja. 

Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj je bil rojen v Kobaridu, 14. novembra 1863. Umrl je v Devinu, 30. septembra 1895, star komaj 31 let. Doprsni kip skladatelja je v Kobaridu, na Trgu svobode, je delo kiparja Borisa Kalina (24. junija 1905. Solkan - 22. maj 1975. Ljubljana). Postavili so ga leta 1952.

Kobarid. Muzej na prostem. STOP orožju!

Mačji lepotec iz Kobarida 💜

Dvostranski lipov drevored v Kobaridu

Cerkev Marijinega vnebovzetja in kamniti portal, ki vodi na 309 metrov visoki Gradič.

Gradič nad Kobaridom in ena od štirinajstih postaj Križevega pota

Postaja Križevega pota na Gradiču nad Kobaridom

Gradič nad Kobaridom. Italijanska kostnica na vrhu Gradiča s cerkvijo sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja. Osmerokotno kostnico v treh nivojih so zgradili septembra leta 1938. V njej so pokopani padli vojaki na Soški fronti. 

Enoladijska cerkev sv. Antona Padovanskega, na Gradiču nad Kobaridom, je bila posvečena 16. septembra 1696.

Cerkev sv. Antona Padovanskega na Gradiču nad Kobaridom je nekoč obdajalo prazgodovinsko naselje. Večji del naselja so ob gradnji kostnice, ki je bila dokončana leta 1938, uničili.

Kamniti vojaški nagrobniki ob kostnici so bili prvotno na bovškem vojaškem pokopališču

Pogled z Gradiča na Kobarid.

Kamnita hiška ob kostnici na Gradiču nad Kobaridom. 

Ob vznožju Gradiča najdemo Mrzli Studenec. Tu je izvir energijsko bogate zdravilne vode.

Ob Mrzlem Studencu je bila že od nekdaj posajena lipa. Predniki so verovali v čaščenje svetega drevesa in izvira pri njegovih koreninah. Za inkvizicijo v Čedadu je bilo to krivoverstvo. 16. avgusta 1331. je križarska vojska izruvala sveto drevo in zamašila izvir studenca. Med leti 2014-2017. so v počastitev prednikov na Kobariškem posadili lipo in okoli nje postavili kamnita znamenja. Tudi izvir zdravega studenca znova deluje. (informativna tabla)

Kobarid, Gregorčičeva cesta. Strnjen niz hiš na obeh straneh ceste, vsaka s svojo zgodbo. Škoda, da ne poznamo vseh.

Kobarid. Detajl hiše Polonka, ki je mlajša sestra Hiše Franko, kjer kraljuje znana kuharica Ana Roš.

Kobarid, Gregorčičevo ulico obdaja strnjen niz nadstropnih hiš

Kobarid, Gregorčičeva ulica. Lepo obnovljena hiša z razgibanim pročeljem in številnimi detajli, ki so jih pri obnovi ohranili.

Detajl hiše na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lastniki so očitno navdušeni nad potovanji. Kovček je kar pred vrati, vedno pripravljen 😊

Nadstropni dvorec na Gregorčičevi 10 v Kobaridu. Danes v njem domuje Kobariški muzej prve svetovne vojne. Pred muzejem stojita top in granata. Predtem je bila to stanovanjska hiša. V njej je bival narodni heroj Sergej Mašera. Po njem so hišo poimenovali Mašerov dvorec.

Cvetlična dekoracija na Gregorčičevi ulici v Kobaridu. Lepo.

Kobarid, Gregorčičeva 8. Na širokem polkrožnem portalu je letnica 1679. V hiši je danes Informacijski center Pot miru. 

Detajl hiše na Gregorčičevi ulici 16 v Kobaridu. Nad kamnitim portalom je bifora s kamnito obrobo. Ob hiši je kamnita klop. Nadstropna hiša ima kar enajst osi. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Kobarid, Gregorčičeva 20, Dom Andreja Manfrede. Nadstropna, zidana hiša s štirikapno streho je iz začetka 20. stoletja. V hiši se je rodil Andrej Manfreda (8. november 1908. - 7. julij 1943.) Študiral je na liceju v Vidmu, kjer je branil narodne pravice Slovencev. Bil je član organizacije TIGR in antifašist. Umrl je v italijanskem zaporu, star komaj 34 let. Na pročelju stavbe je spominska plošča. Hišo je odkupila občina Kobarid in jo po potresu, leta 1998. zelo lepo obnovila. Od junija leta 2002. v njej domuje knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, enota Kobarid.

Hiša na Gregorčičevi 43 v Kobaridu. V njej je bila nekoč furmanska gostilna. Zgrajena je v drugi polovici 19. stoletja. Razgibano pročelje krasita tudi dva kamnita portala z zanimivima sklepnikoma. Na portalu je letnica 1871.

Portal z zanimivim sklepnikom, letnico 1871. in imenom lastnika hiše.

Arhitektura, kobariška hiša in s prodniki tlakovano dvorišče.

Podhod v Kobaridu, ki vodi proti Napoleonovemu mostu, so z razgibanim mozaikom polepšali učenci osmega razreda osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid s svojo mentorico.

Kanjon reke Soče pod Napoleonovim mostom v Kobaridu in začetek 13. etape Juliane Trail, od Kobarida do Bovca.

Povezano:

12. etapa Juliana Trail, Tolmin - Kobarid 

Vir:

Register NKD

Katalogi in zloženke Posočje