Dvorec Visoko - Franja in Ivan Tavčar

Visoko v Poljanski dolini je manjše naselje v občini Škofja Loka. Leži ob slikoviti Poljanski Sori. Tu si nasproti stojita dve, skoraj identični domačiji. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in mogočni toplar. Ena je Debeljakova domačija, ki je nastanjena, v enem od poslopij pa so uredili manjši hostel. Druga je, vsem bolj znana, Tavčarjeva domačija, oziroma dvorec Visoko. V njej so uredili muzej z bogato muzejsko zbirko, ohranili in restavrirali so stenske poslikave in odprli odlično slaščičarno s slaščicami, ki so jih poimenovali po junakih Visoške kronike.

Prva omemba domačije na tem mestu sega v 13. stoletje. Sredi 17. stoletja je domačijo kupil prvi Kalan, ki ga je pisatelj Ivan Tavčar ovekovečil v svojem zadnjem delu Visoška kronika. Kalanovi so tu gospodarili do konca 19. stoletja, ko sta domačijo kupila Franja in Ivan Tavčar. Tavčarjeva sta s pomočjo oskrbnikov nadaljevala s kmetovanjem, obenem pa je dvorec Visoko postal središče kulturnega in političnega življenja. Kot zanimivost, leta 1897 je na Visokem nastalo prvo teniško igrišče na slovenskem. 

V nekdanji obokani jedilnici je danes poročna dvorana, ki jo uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Ohranjena je še delujoča črna kuhinja, nekaj posodja in pohištva. Nad dvorcem stoji grobnica družine Tavčar. Ob dvorcu so postavili orjaški spomenik sedečega Ivana Tavčarja (1851 - 1923), ki zre proti Poljanam, kjer se je rodil. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957. Finančno ga je podprl Tavčarjev daljni sorodnik iz Poljan in slovenski izseljenec iz Amerike, John H. Thatcher. Nič ne bi bilo narobe, če bi ob njem sedela tudi Franja Košenina Tavčar (1868 - 1938). Bila je vsestransko aktivna, podpornica slovenske kulture, sodelovala je v ženskem gibanju, bila je predsednica ali sodelavka v številnih ženskih društvih, skrbela je za izobrazbo deklet pa še kaj bi se našlo. 

Odlična ideja za izlet. V okolici dvorca Visoko so tudi številne pohodniške poti. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom iz Škofje Loke in si poleg dvorca ogledamo še čudovito Poljansko dolino. Naslednja postaja Poljane nad Škofjo Loko, dom slikarske dinastije Šubic. 😊

Dvorec Visoko, slaščičarna in tortica Presečnikove Mete. 🍰

Baročna cerkev sv. Volbenka od druge polovice 17. stoletja bdi nad Poljansko dolino.

Baročna kapelica iz druge polovice 18. stoletja s polkrožnim portalom, piramidasto streho in poslikavo loškega slikarja Antona Tuška (1725 - 1798). 

Poljanska Sora

Visoko pri Poljanah. Križišče. Desno do dvorca Tavčarjevih, naravnost do apartmaja Cvetje v jeseni, levo do Vrtovčevega doma.

Visoko pri Poljanah, Debeljakova domačija. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

V sklopu Debeljakove domačije stoji čudovita nadstropna hiška. V njej so štirje turistični apartmaji pod skupnim imenom "Cvetje v jeseni".

Pot do domačije Tavčarjevih na Visokem vodi mimo Debeljakove domačije. Slednja še vedno služi svojemu namenu. Obe sta razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena.

Debeljakova domačija na Visokem. Nastala je v 17. stoletju. Stanovanjska hiša in gospodarski objekt sta povezana z zidom. Leta 1725 so hišo nadzidali. Z bližnjim toplarjem je Debeljakova domačija skoraj zrcalna slika dvorca Tavčarjevih. 

"Siva pot" povezuje Debeljakovo domačijo in dvorec Tavčarjevih

Čudoviti toplar na domačiji Tavčarjevih je bil zgrajen leta 1863.

Leta 1989, ko so obnavljali fasado so prezentirali nekdanjo kaščo. Ob hiši je zeliščni vrtiček.

Vhodni portal s kamnitim stopniščem v dvorec Visoko z baročno poslikavo in začetnicami J. K. Joseph Kallan

Dvorec Visoko z letnim vrtom, odlično slaščičarno in velikim srcem. 😊

Čudovita narava ob Poljanski Sori

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem na kapelici, v kateri je grobnica družine Ivana Tavčarja.

Franja in Ivan Tavčar sta imela eno hčer, štiri sinove, psa Feba, psičko Črto, kozlička Alija, srnico Milo in dva zajčka. Lahko si predstavljam, kako so se skupaj podili po tem čudovitem dvorišču. 🐶

Grobnica Franje in Ivana Tavčarja ter njunih ožjih družinskih članov. Zgrajena je v neogotskem slogu, leta 1922. Stoji ob gozdu, na manjši vzpetini blizu dvorca Visoko. 

Zanimivi obelisk z letnico 1921 ob grobnici Tavčarjevih.

Doprsni kip pisatelja Ivana Tavčarja je izdelal poljanski kipar Metod Frlic leta 2017. Starejši bronasti kip so ukradli neznanci.

Grobnica Tavčarjevih je obrnjena proti dvorcu Visoko. 

Gotsko zašiljen portal grobnice Tavčarjevih z umetelno kovano mrežo.

Gospod John H. Thatcher, ki je finančno podprl izdelavo Tavčarjevega spomenika, je bil pisateljev sorodnik iz Poljan, ki je odšel v Ameriko in tam obogatel. Po vojni je s hrano in oblačili pomagal ljudem iz Poljan. (loske-novice.si)

Mogočen spomenik za mogočnega pisatelja, politika in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Je delo kiparja Jakoba Savinška (4. 2. 1922, Kamnik - 17. 8. 1961, Kirchheim, Nemčija) Postavili so ga leta 1957 s pomočjo donatorja Johna H. Thatcherja, ki je na spomeniku tudi omenjen. Ivan Tavčar sedi na prestolu in zre proti rodnim Poljanam.

Rojstna hiša Ivana Tavčarja na Poljanah. Po domače Pri Kosmu. Naslikala jo je Angela Zupan.

Predstavitev Franje in Ivana Tavčarja. Informativne table v obokani veži s podatki o njunem življenju.

Franja Košenini Tavčar (1868 - 1938), borka za pravice žensk, humanitarka, mecenka, ustanoviteljica več klubov, žena Ivana Tavčarja in mati petih otrok. Leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Kadar jo je spremljala, je bila Franja Tavčar vedno oblečena v slovensko narodno nošo.

Muzejska zbirka Franje in Ivana Tavčarja v pritličju dvorca Visoko

Stenska poslikava je delo furlanskih mojstrov iz leta 1726.

Stenska in stropna baročna poslikava nekdanje visoške jedilnice je bila odkrita in restavrirana leta 2015.

Stropna poslikava z reliefom

Relief na stropu današnje poročne dvorane

Leta 1726 so furlanski stavbarji obokali in poslikali prostor, ki je služil kot jedilnica. Danes je tu poročna dvorana.

Omara za shranjevanje živil

Portret zadnje uspešne gospodarice na Visokem iz družine Kalan, Ana Starman Kalan (1856 - 1886). Posestvo je zapustila sinu, ta pa ga je leta 1893 prodal Franji in Ivanu Tavčar.
 Originalna slika je delo Janeza Šubica iz leta 1880. Hrani jo Loški muzej Škofja Loka. Portret, ki visi v dvorcu, je po originalu izdelal loški slikar Pavle Bozovičar (1910 - 2001)

Pisatelj Ivan Tavčar nam je v svojem zadnjem delu Visoška kronika, zaupal, da je Polikarp Kalan kupil domačijo na Visokem z beneškimi cekini, ki jih je na krut način dobil v vojni. Za celo skrinjo jih je bilo. In še danes jih je kar nekaj v Kalanovem dvorcu. 😊 

Vir:

- informativne table v dvorcu Visoko

- zloženka Dvorec Visoko, Loški muzej Škofja Loka, 2016

- Register NKD

- poljanskadolina.com

Škofja Loka, grad in Loški muzej

Na majhni vzpetinici nad starim, srednjeveškim mestnim jedrom, stoji Škofjeloški grad. Prvič se grad omenja že leta 1215. Danes pa je v grajskih prostorih razstavljeno kar nekaj različnih zbirk, za katere skrbi Loški muzej. 830 let zgodovine na loškem prostoru se kaže skozi arheološke, etnografske, slikarske in številne druge zbirke, ki si jih je res vredno ogledati.

Čudovita Homanova palača stoji na začetku Mestnega trga. Pri obnovi palače so odkrili freski srednjeveškega vojaka in sv. Krištofa.

Hiša z okroglim, vogalnim pomolom, na Cankarjevem trgu

Detajl vogalnega pomola, kamnita konzola z živalskim likom

Hiša iz 17. stoletja z baročno fresko na pročelju, na Cankarjevem trgu, prej Sv. Jakoba trg

Cankarjev trg, prej Sv. Jakoba trg

Hiša,na Cankarjevem trgu 10, je bila sprva šola. Zgradili so jo v 17. stoletju. Podhod pod hišo, vodi na Spodnji trg.

Spominska plošča z grbom, na stari šoli, nam pove, da je leta 1627. loški graščak, Mihael Papler, daroval hišo za potrebe šole

Hiša, na koncu Mestnega trga, z lesenim balkonom na daljši stranici, je bila nekoč del srednjeveškega obzidja, kar se vidi še danes.

Škofjeloški grad in ostanek srednjeveškega obzidja

Prehod iz Mestnega trga na Cankarjev trg

V hiši, na današnji Blaževi ulici, se je rodil slovenski zgodovinar, dr. Pavle Blaznik 

Kapelica, pod kamnitim stopniščem Nunske cerkve, na Blaževi ulici

Cerkev Marije Brezmadežne ali Nunska cerkev, iz druge polovice 17. stoletja.

Arkadni hodnik, vodi do stranskega vhoda v samostansko cerkev, Marije Brezmadežne (Nunska cerkev)

Pogled skozi srednjeveška, mestna Selška vrata, na Kapucinski ali Kamniti most

Ob reki Sori

Kapucinski ali Kamniti most, čez Selško Soro, je dal postaviti grof Leopold, sredi 14. stoletja. Legenda pravi, da so ga gradili tlačani in pozabili postaviti tudi ograjo. Nekoč, ko se je grof Leopold odpravil s konjem čez most, se je ta splašil in oba sta padla v reko ter utonila. Na mostu je tudi kip sv. Janeza Nepomuka, med drugim je tudi zavetnik mostov.

Strnjen niz hiš, ob Selških vratih

Arkadno dvorišče Škofjeloškega gradu

Baročna poslikava stropa v grajski kapeli

Ohranjene freske na steni grajske kapele

Pogled s Škofjeloškega gradu, na Kapucinsko cerkev sv. Ane

Lesena zibelka, je bila darilo kraljeve družine Karađorđević, družini pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja

V Loškem muzeju je na ogled kar nekaj pohištva, družine Ivana Tavčarja

Grajski stolp

Grajski vhod

Škofjeloški grad, se prvič omenja že leta 1215. Danes je v njem Loški muzej, ki so ga ustanovili leta 1939. in hrani 830 let zgodovine na tem območju. Slika, na levem grajskem krilu, je reprodukcija Dekle iz Sorice, delo slikarja Ivana Groharja.

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro