Velike Lašče in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Velike Lašče so središče Velikolaške pokrajine in sedež istoimenske občine. Staro vaško jedro se je razvilo okoli župnijske cerkve Marijinega rojstva. Njena zvonika, ki sta najmlajši del cerkve, sta vidna daleč naokoli. Cerkev je poslikal slovenski slikar Janez Wolf. Leseni kip Matere božje, v osrednji niši glavnega oltarja, je delo Franca Zajca. Oba stranska oltarja je izdelal kamnosek Ignacij Toman, oltarni sliki pa slikar Edvard Wolf.

Velikolaška pokrajina je dala kar nekaj znamenitih mož, ki se jih z različnimi obeležji spominjajo tudi v Velikih Laščah. Uredili so spominski park Primoža Trubarja in mu v parku postavili spomenik. Poleg njega pa so na ličnih stolpičih imena in silhuete Andreja Turjaškega, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče sem spregledala.

Kaj vse sem še videla na sprehodu po Velikih Laščah pa v foto zgodbi:

Pritlikava drevesa ločijo Trubarjev park od prometne ceste.

Leta 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, so v Velikih Laščah uredili spominski park Primoža Trubarja.

Kip Primoža Trubarja naj bi izdelali po mavčni predlogi slikarja in kiparja Toneta Kralja.

V Trubarjevem parku so obeležja cele plejade znamenitih velikolaških mož. Med drugimi tudi slovenski pisatelj, prevajalec in urednik Josip Stritar (6. marec 1836. Podsmreka pri Velikih Laščah - 25. november 1923. Rogaška Slatina). Nisem opazila nobene ženske. Mogoče sem spregledala. 😎 

Andrej Turjaški (9. april 1557. Žužemberk - 5. september 1594. Karlovec) je kot vojaški poveljnik s svojo vojsko v bitki pri Sisku, sredi leta 1593, premagal Turke in jih izgnal nazaj od koder so prišli. 😎

Velike Lašče, pritlikavi drevored ob Trubarjevem parku in daleč naokoli vidna zvonika župnijske cerkve Marijinega rojstva.

Velikolaška župnijska cerkev Marijinega rojstva in župnišče. Cerkev kot jo vidimo danes so zgradili v neoromanskem slogu leta 1856. po velikem požaru, ki je zajel staro vaško jedro. Prvotno je imela cerkev en zvonik. Sedanja mogočna zvonika so zgradili leta 1876, ko so starega podrli in preuredili cerkev.

Spomenik Franu Levstiku (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana) v obliki kamnitega obeliska je izdelal kamnosek Franc Jontez (1853. Cerovec pri Šentjanžu - 1928. Velike Lašče). Postavili so ga leta 1889. Levstikov relief je ustvaril kipar Svetoslav Peruzzi, leta 1931. Tudi kip Matere božje v niši nad glavnim vhodom je delo Franca Jonteza.

Križno obokano kupolo prezbiterija je s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana), leta 1863.

Baročni glavni oltar z lesenim kipom Matere božje. Avtor kipa Franc Zajc.

Stranski, kamniti baročni oltar sv. Ane je ustvaril kipar Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Ane z malo Marijo je delo slikarja Edvarda Wolfa.

Stranski kamniti oltar sv. Frančiška Ksaverija. Oba stranska oltarja in oltarni sliki sta ustvarila Ignacij Toman in slikar Edvard Wolf.

Na steno naslikan stranski oltar

Orgle izdelane leta 1858.

Zazid, najstarejši del Velikih Lašč z nizom pritličnih hiš, z dvokapno streho na čop. Večina hiš ima dvoramno vhodno stopnišče. Z ožjo stranico so obrnjene na cesto. Stojijo tik ob cerkvi Marijinega rojstva, kjer je bilo nekoč obzidje. 

Stavba občine Velike Lašče in gostilna Pri Kuklju, ki je družinska tradicija že od leta 1778.

Spomenik NOB pred občinsko zgradbo so odkrili leta 1980. Na pravokotnem stebru je relief zvezde in plamenic. Avtor spomenika je arhitekt, planinec in nekaj časa Plečnikov risar, Vlasto Kopač (3. junij 1913. Žiri - 27. april 2006. Ljubljana)

Jože Javoršek s pravim imenom Jože Brejc je bil pisatelj. Rodil se je v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Umrl je v Ljubljani, 2. septembra 1990. Njegov doprsni kip, ki stoji na pročelju gostilne Pri Kuklju, je ustvaril kipar Stojan Batič, leta 1993.

Levstikov dom in vodnjak ob Stritarjevi cesti v Velikih Laščah

Levstikov dom s podobami znamenitih slovenskih kulturnikov na pročelju. Zgradba je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej je danes spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja, knjižnica Frana Levstika, kino, galerija pa še kaj verjetno. Stara telefonska govorilnica pred domom danes služi kot knjigobežnica.

Niz nadstropnih hiš v starem vaškem jedru.

Na nekem velikolaškem vrtu, potonika

Glasbena šola v Velikih Laščah

Hacienda 😎

Detajl spomenika NOB, ob pokopališkem zidu. 

Leseno razpelo

Sv. Florjan in veduta Velikih Lašč na pročelju Gasilskega doma.

Velike in Male Lašče so povezane s polji in travniki

Petelin in kokoši na travniku 😊

Sv. Družina v kapelici iz konca 19 stoletja.

Velike Lašče

Arhitekturno tihožitje 😎

Leseno razpelo s Križanim iz gline, pokrito z dvokapno strešico.

Ulica Cereja v Velikih Laščah

Ob Cereji sem srečala dva konjička, mama in žrebiček 💚

Toplar, z dvojnim izrezljanim opažem v zatrepu, nosi letnico 1845. 

Kamniti, okrogli vodnjak na vstopu v Velike Lašče

Radovedni konjiček na pašniku 💜

Na travniku

Velike in Male Lašče povezuje lepo urejena pešpot. 

Male Lašče, gostilna Pri Trojici. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja. 

Male Lašče, cerkev sv. Trojice, zgrajena leta 1728. 

Male Lašče, vila s historično fasado je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Vir: Register NKD

zapisi v cerkvi

Višnja Gora, prestolnica kranjske čebele

Višnja Gora, prestolnica kranjske čebele, mesto kjer ima polž svoj spomenik pa tudi mesto kjer je bil kozel hudo kaznovan za opazovanje sosedove solate, na deset udarcev po njegovi senci, njegov lastnik pa je vse to moral gledati z zavezanimi očmi. 😎 O tem je pisal slavni slovenski pisatelj Josip Jurčič, ki je v tem mestu obiskoval osnovno šolo. Ubogi kozel, za razliko od polža in kranjske čebele, nima svojega spomenika, zato pa so v pritličju mestne hiše pripravili razstavo številnih prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.

Staro mestno jedro Višnje Gore leži na majhni vzpetini, nad reko Višnjico. Od železniške postaje do Mestnega trga je le kratek sprehod. Mi smo se po njem sprehodili s turistično vodnico; od baročne cerkve sv. Ane do Auerspergovega dvorca, sama pa sem se odpravila še na drugo stran avtoceste v zaselek Žabjek, kjer je pokopan pisec prve slovenske povesti Janez Cigler in nastala je tale foto zgodba:

Višnjegorski radovedni mucek 💜

Srednjeveško, staro mestno jedro Višnje Gore leži na majhni vzpetini, nad dolino reke Višnjice

Pritlična hiša z dvokapno streho in mansardo. Krasi jo lep lesen portal. Verjetno iz začetka 20. stoletja

Lepo ohranjeno in vzdrževano gospodarsko poslopje, ki je vpeto v hrib. Spodnji del je zidan, zgornji del je lesen z gankom. Pokrit je z dvokapno streho na čop.

Višnja Gora je dobila mestne pravice že leta 1478. V času turških vpadov je bilo mesto obdano z obzidjem.

Kamnito stopnišče, bližnjica do Mestnega trga

Mestni grb Višnje Gore in letnica 1478, ko je postala mesto

Višnja Gora, Mestni trg, staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in podružnično cerkvijo sv. Ane. Znameniti višnjanski železni Valvazorjev vodnjak, ki so ga vlili v Dvoru pri Žužemberku, je trenutno na polepšanju 😎

Stara osnovna šola na Mestnem trgu, je bila zgrajena leta 1906. Ob njej raste divji kostanj, ki je tudi začetek gozdne učne poti. Dolga je približno 6 km in opremljena s 26 tablami z opisi dreves. Pot se konča pri cerkvi sv. Duha (zgibanka Učna pot) V zgradbi stare osnovne šole nameravajo urediti Hišo kranjske čebele, v mansardi pa tudi manjši hostel.

Edo Turnher - Primož. Narodni heroj in do leta 1942. učitelj na stari osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. Njegov doprsni kip na visokem kamnitem podstavku, ki stoji pred šolo, je delo kiparja Zdenka Kalina. Kip so postavili leta 1978. 

Spominsko obeležje kranjski čebeli so slavnostno odprli 20. maja 2018, na prvi Svetovni dan čebel. Avtor je oblikovalec Robert Kuhar. 

Replika panjske končnice, Višarska Marija iz leta 1869

Nadstropna stanovanjska hiša z zasnovo iz 18. stoletja, daje slutiti, da je bilo pročelje nekoč poslikano. Železne žaluzije v pritličju, na desni strani pa verjetno skrivajo pogled v nekdanjo trgovino.

Lepo obnovljena, nadstropna stanovanjska hiša s širokim odprtim prehodom na dvoriščno stran.

Vaška pot v mestu 😎

Višnja Gora

Baročna cerkev sv. Ane je bila zgrajena po letu 1478, potem ko Višnja Gora dobi mestne pravice. V  osrednji niši, v atiki, na pročelju cerkve, je kip sv. Ane, ob glavnem vhodu pa kipa sv. Jožefa in sv. Joahima iz 18. stoletja.

Sončna ura s podobo sv. Ane je novejšega datuma, iz leta 2008

Višnja Gora, Mestni trg

Znameniti višnjegorski polž. Legenda pravi, da so Višnjani nekoč rešili sina beneške grofice. V zahvalo jim je ta poleg ostalih dragocenosti, podarila tudi skledo v obliki polžje lupine in posuto z dragimi kamni. Lupino so hranili v mestni hiši od koder je izginila. Ko so jo našli, so jo priklenili z verigo in jo tako obvarovali pred vnovičnim izginotjem. 😎 Skulptura pred cerkvijo sv. Ane je delo kiparja Primoža Puglja.

Cerkev sv. Ane ima glavni oltar in dva stranska. Prezbiterij je gotsko, zvezdasto obokan. Nad slavoločno steno je napis: Posvetil prevzvišeni goriški knez in nadškof Karol Mihael grof Attems dne 2. julija 1767.

Baročni glavni oltar z oltarno sliko sv. Ane in lesenima kipoma sv. Jakoba in sv. Jožefa. Slika je signirana: Caspar Gotzl, 1834. 

Baročni stranski oltar z oltarno sliko štirih svetnikov, evangelistov iz druge polovice 18. stoletja. Slika je delo domačega slikarja Franca Antona Niernbergerja (1712. Višnja Gora - 27. 7. 1784. Višnja Gora)

Baročni, leseni, stranski oltar z oltarno sliko sv. Florjana in sv. Egidija. Sliko je ustvaril slikar Gašpar Goetzl, v prvi polovici 19. stoletja

Baročni kip sv. Ane je verjetno replika kipa iz druge polovice 17. stoletja, ki je stal v niši glavnega oltarja

Križev pot je novejšega datuma, narejen po predlogi križevega pota iz začetka 19. stoletja.

Enoladijska cerkev sv. Ane in kor z orglami

Baročna cerkev sv. Ane v Višnji Gori. Zvonik ima spodaj pravokotno obliko, v zgornjem delu pa osmerokotno. Pokrit je z dvojno čebulno streho.

Emil Rožič, ustanovitelj prvega kranjskega trgovskega čebelnjaka na bližnjem gradu Podsmreka. Spominska plošča na pročelju mestne hiše v Višnji Gori

Spomenik padlim v NOB na Mestnem trgu v Višnji Gori. Šesterokotni steber iz hotaveljskega marmorja, pokrit z železno strešico in zvezdo na vrhu. Tlakovan je s prodniki. Spomenik so odkrili 1. julija 1962. Avtor je arhitekt Vlasto Kopač. 

Čudovit kamnit portal okrašen z listnatim motivom. Na sklepniku ima letnico 1874. in inicialki A. Z.

Stara osnovna šola na Mestnem trgu v Višnji Gori. Na vzpetini za šolo so ostanki Višnjegorskega oziroma Starega gradu iz 12. stoletja mimo katerega vodi tudi pohodna Jurčičeva pot, od Višnje Gore do Muljave.

Višnja Gora je postala dežela kranjske čebele. Maja 2015. so na obrobju starega mestnega jedra odprli Čebelnjak kranjske čebele. Ob njem so v korita, ki imajo obliko satovja, zasadili medovite rastline. Panjske končnice so poslikali otroci iz osnovne šole.

Panjske končnice so poslikali otroci višnjegorske osnovne šole. Dva motiva prevladujeta. Znameniti višnjegorski polž in Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori.

Do Čebelnjaka kranjske čebele se spustimo po zanimivih lesenih stopnicah, ki so v bistvu železniški pragovi.

Toplar, kralj med kozolci 😎

Rojstna hiša duhovnika jezuita in nabožnega pisatelja Janeza Čandka ( rojen okoli leta 1581, umrl 8. oktobra 1624. Gradec, Avstrija), iz 16. stoletja. 

Mali leseni portal, Čandkove rojstne hiše, ki vodi v klet.

Nadstropna, dolga hiša je bila zgrajena konec 19. stoletja, ko so gradili južno železnico proti Postojni. V njej je imela svoje prostore administracija gradbenikov. Na desni strani je Čandkova rojstna hiša iz 16. stoletja

Pogled na staro mestno jedro Višnje Gore.

Vodnjak z ročno črpalko in lesenim koritom

Konjšček, vodno zajetje in napajališče v obliki kapelice. Ob steni so kamnite klopi, ki so bile dobrodošle za modrovanja v vročih poletnih dneh. Zanimiva je odprtina, ki jo zapirajo vrata iz lesenih letvic. Okoliške gospodinje so tu shranjevale živila. Prostor je bil zelo hladen, pravi naravni hladilnik 😎

Višnjegorski polž krasi tudi lesena polkna

Obnovljena visokopritlična hiša s frčado in kamnitim vhodnim portalom, s kamnitim stopniščem, je bila zgrajena konec 19. stoletja. 

Leseno gospodarsko poslopje

Auerspergov dvorec iz 18. stoletja. Zgradili so ga leta 1778. po načrtih arhitekta Lovrenca Pragerja. Dvorec ima obliko črke U. V njem je bilo tudi sodišče, zato mu domačini pravijo kar sodnija. Od leta 1948. je v dvorcu Vzgojno izobraževalni zavod.

Glavni portal Auerspergovega dvorca v Višnji Gori

Župnijska cerkev sv. Tilna v Višnji Gori. Današnjo podobo je cerkev dobila v 17. stoletju. Stoji v zaselku Žabjek, ki je z avtocesto ločen od starega mestnega jedra Višnje Gore.

Janez Cigler (1792. Ljubljana Vodmat - 1869. Višnja Gora), duhovnik in pisatelj, pisec prve slovenske povesti, Sreča v nesreči.

Nagrobnik Janeza Ciglerja na župnijski cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori, zaselek Žabjek, kjer je tudi pokopan. Epitaf na nagrobniku si je v naprej napisal sam Janez Cigler: 
Tukaj trupla prah počiva, 
Duša tam plačilo vživa.
Kličem milo 'z temne jame:
Moli, o prijatelj za-me! 
(Vir: revija.ognjisce.si)

Julia Righetti de Codelli (1877 - 29.10.1923) je postala lastnica Codellijevega gradu po letu 1891. Nagrobna plošča na cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori. Codellijev grad se omenja že v 15. stoletju. Ime je dobil po zadnjih lastnikih. Med drugo svetovno vojno je pogorel in danes je na tem mestu naselje stanovanjskih hiš, ki ga imenujejo Baronovo naselje.

Rozalija Codelli rojena Tauffrer (1852 - 1938) je bila zadnja lastnica Codellijevega gradu.

Hiša pred vhodom v cerkev sv. Tilna ima na pročelju leseno tablico z napisom "Ciglerjeva učilnica"

Leseno razpelo

Sv. Tilen, poslikava na pročelju cerkve sv. Tilna

Cerkev sv. Tilna

Trobentice

Največja skulptura polža stoji ob vznožju srednjeveškega mestnega jedra Višnje Gore, za železniško postajo. Skulpturo so postavili leta 2012. in je prav tako kot čebela, delo domačega oblikovalca Roberta Kuharja.

Obisk in raziskovanje srednjeveškega mestnega jedra Višnje Gore se lahko začne in konča na železniška postaji Višnja Gora


Podobno:

Izlet z vlakom v Kranj

Vir: voden ogled mesta
td.visnjagora.si
dr. Stane Mikuž, Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Ljubljana, 1978